Marsikoga so v preteklih dneh presenetile fotografije popolnoma ukrivljenih jeklenih električnih stebrov, ki so se zleknili po tleh. Razlog: teža žleda je daljnovode po ocenah sistemskega operaterja Elesa obremenila osem- do dvanajstkrat bolj, kot je zanje običajno, in najmanj štirikrat bolj, kot znašajo najstrožje zahteve glede jakosti konstrukcij na najbolj izpostavljenih območjih. »Žled se je nabiral ne samo na vodnikih, ampak tudi na jeklenih konstrukcijah. Zaradi teh preobremenitev in ker se material utrudi, če obremenitev traja dlje časa, so se daljnovodi začeli rušiti,« pripoveduje Marko Hrast, direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja pri Elesu.
Tudi najmočnejši niso vzdržali
Po tem, ko je električne drogove in žice krivil in lomil žled, pa jih zdaj ogroža odpadanje ledenih ploskev. »Z vodnikov padajo kosi, težki po 40, 50 kilogramov. Žica zato zaniha, ta dinamični pritisk pa se prenese na že tako obremenjeno konstrukcijo in od žleda utrujene materiale, ki posledično popustijo,« pravi Hrast.
V Sloveniji se sicer daljnovodi po njegovih besedah gradijo tako, da prenesejo normalno obremenitev, 1,6-kratnik normalne obremenitve, na najbolj izpostavljenih območjih pa morajo po predpisih zdržati 2,5-krat večje obremenitve kot običajno. Takšni stebri recimo nosijo električne vodnike iz osrednje Slovenije do Notranjske in proti Štajerski.
Posebna izjema je daljnovod Cerkno–Idrija na območju Bevkovega vrha, ki se je v preteklosti tako zaradi žleda kot zaradi strjenega snega zrušil že trikrat. Ob zadnji sanaciji so zato stebre okrepili tako, da zdržijo petkratno dodatno obremenitev. »Pa tudi to ni pomagalo, daljnovod je zdaj spet na tleh, podrli so se štirje stebri,« pripoveduje Hrast.
Desetkrat bolj vzdržljivi stebri bi bili desetkrat dražji
Potrebno zmogljivost jeklene konstrukcije projektanti sicer določajo delno na podlagi mednarodnega standarda, delno pa na podlagi posebnosti lokalnega okolja, predvsem njegovih klimatskih oziroma vremenskih značilnosti. Pri tem si pomagajo z večletnimi podatki hidrometeorološkega zavoda, ki vključujejo podatke o vetru, verjetnosti dodatnih obremenitev, kot je žled, nadmorski višini, slanosti zraka...
Načrtovanje konstrukcij tako, da zdržijo dodatne obremenitve, je smiselno le do določene mere, še pravi Hrast. »Če bi daljnovode projektirali za obremenitve, kot smo jim bili priče zdaj, bi morali zgraditi desetkrat težje stebre, kot jih imamo. Kdo pa ima rad kolose v svojem okolju?« opozarja na problem umeščanja megalomanskih konstrukcij v prostor. Hkrati potrjuje, da bi bilo to tudi desetkrat dražje. Vsak dodaten kilogram jekla pač toliko več stane.
