"V oči je zbodlo dejstvo, da komisija ni ravnala v skladu s 13. členom zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je na današnji novinarski konferenci dejal Šturm. Po omenjenem členu bi morala komisija za preprečevanje korupcije poslati osnutek načelnega mnenja udeležencem postopka, ti pa se potem o navedbah iz načelnega mnenja opredelijo v sedmih delovnih dneh, je opozoril.
Protipravno ravnanje komisije
»Komisija sploh ni spoštovala te zakonske obveznosti in osnutka načelnega mnenja ni poslala udeležencem,« je dejal. Po njegovih besedah gre za »protipravno ravnanje komisije«.
»Komisija tega svojega protizakonitega ravnanja ne prepozna in se spreneveda,« pravi. Pri tem je Šturm spomnil na navajanje komisije, da so imeli vabljeni udeleženci postopka možnost, da se izjasnijo o vseh dejstvih in podatkih, ki so pomembni za pripravo končnega načelnega mnenja. »To nikakor ni mogoče izenačiti z nalogo komisije, da osnutek pošlje udeležencem v vpogled,« je dejal.
Slovenija po Šturmovih besedah potrebuje takšno protikorupcijsko komisijo, ki deluje v skladu z zakonom. Zakon pa mora biti napisan tako, da komisiji ne omogoča samovoljnega tolmačenja, je opozoril.
France Cukjati iz Zbora za republiko vidi problem v tem, da se »vse dozdajšnje afere v zvezi z diskreditacijo Janše odvijajo po istem scenariju«. »Vse imajo iste elemente pristopa, vse se dogodijo v zelo občutljivem trenutku in vse temeljijo na slabo dokazanem materialu,« je dejal.
Vmešavanje državnih institucij
Cukjati in Šturm sta se strinjala, da nastaja dvom o tem, ali niso morda vmešane državne institucije. »Obstajajo razlogi za sum, da prihaja do tega,« je dejal Šturm.
Po ugotovitvah ekonomista Bernarda Brščiča z Inštituta dr. Jožeta Pučnika pa v poročilu protikorupcijske komisije ne gre le za pravne, temveč tudi za ekonomske "zdrse". "Dobro bi bilo, če bi bili v protikorupcijski komisiji tudi ekonomisti, da ne bi tega zelo zahtevnega dela opravljali le pravniki in novinarji," je dejal.
Komisija že zavrnila očitke
KPK je že zavrnila očitke o tem, da je v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev oziroma predsednikov parlamentarnih strank kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije na način, kakršnega ji očitajo predstavniki Zbora za republiko.
»Zbor za republiko je podal resen očitek, da je komisija kršila 13. člen ZIntPK, ki pa se, kot je vsakomur razvidno iz zakonskega teksta, sploh ne uporablja in ne nanaša na nadzorne postopke pri premoženjskem stanju,« so zapisali v izjavi za javnost.
Dodali so, da je bil člen spremenjen leta 2011, iz izjav predstavnikov pa je bilo po njihovem razvidno, da pri kritiki komisije uporabili zakon, ki že več kot eno leto ne velja.
Besedilo veljavnega prvega odstavka 13. člena ZIntPK (načelna mnenja komisije):
(1) Komisija lahko na lastno pobudo, na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali na zahtevo iz drugega odstavka tega člena uvede postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev etike in integritete javnega sektorja.
Janša in Janković kršila protikorupcijsko zakonodajo
Protikorupcijska komisija je pri nadzoru premoženja predsednikov strank ugotovila, da sta predsednika SDS Janez Janša in Pozitivne Slovenije Zoran Janković kršila protikorupcijsko zakonodajo. Kot ugotavlja komisija, Janković ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši pa se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210.000 evrov.
