Zgolj slaba banka ni rešitev
Kandidat za finančnega ministra je razbral tri cilje slabe banke - očiščenje bančnih bilanc za poznejšo prodajo bank, zagon gospodarstva skozi sprostitev kreditnega krča in pregon kaznivih dejanj v bankah.
Čufer ocenjuje, da se samo s slabo banko ne more izpolniti nobenega od treh ciljev.
Skrbi ga, da je v zakonu predviden precejšen obseg sredstev in da se bo preveč denarja namenilo za sanacijo bank, ob tem pa bi ga zmanjkalo za sanacijo podjetij. Zato je pozval k premišljenosti.
Ne zdi se mu prav, da se vse, ki so skeptični do slabe banke, označuje za zaščitnike neodgovornih bankirjev
Zanikal je očitke, da bankirji niso zainteresirani, da se položaj v bankah razčisti. Zdi pa se mu nesmisel, da mora država najprej odkupiti terjatve, da se lahko preiskuje pretekla dejanja. Ni treba, da država dodatno plačuje, da preiskuje, je bil jasen in pozval k podpori organom pregona.
V tej luči se mu tudi ne zdi prav, da se vse, ki so skeptični do slabe banke, označuje za zaščitnike neodgovornih bankirjev.
Drugi pomislek ima glede cilja, da se banke očisti zaradi njihove prodaje. To se o njegovih besedah lahko naredi, ko je kupec znan in ta že izpelje skrbni pregled. Prenašanje terjatev iz bank na zalogo, če bo mogoče nekdo enkrat kupil banko, ni najbolj logično, je ocenil.
Zagona kreditne dejavnosti pa ne bo brez vzporedne razdolžitve podjetij, je še poudaril.
Projekt slabe banke je sicer po njegovih besedah še zelo nedodelan, zato po njegovem prepričanju ni smiselno čakati na njegovo dokončanje in bi bilo treba kak projekt izpeljati tudi zunaj tega institucionalnega okvirja. Izpostavil je primer sanacije koprskega Cimosa.
