»Nikoli nisem sodeloval pri slabih kreditih, zaznali pa smo več signalov, da je posojilna rast v NLB problematična. Toda nihče si ni predstavljal, da bo teh kreditov toliko in da bodo prepleteni s čudnimi zgodbami.«
Tako je včeraj kandidat za ministra za finance Uroš Čufer na zaslišanju pred državnozborskim odborom za finance odgovoril na vprašanje, ali je kot dolgoletni direktor centra za finančno upravljanje pri NLB opazil, da se v banki povečuje število slabih posojil. Čufer, ki ga je podprlo devet poslancev, pet pa jih je glasovalo proti, na prvem javnem nastopu ni ponudil konkretnih odgovorov na domala nobeno pomembno vprašanje: o Slovenskem državnem holdingu (SDH), prihajajoči prodaji obveznic v evrih, o dvigu DDV, načinu sanacije bank, virih za prihranke v javnem sektorju, o ukrepih države za pomoč podjetjem, o vlogi SID banke, morebitni dokapitalizaciji Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), o številu državnih sekretarjev... Poslancem ni omenjal nobenih konkretnih številk, pri predstavitvi si ni pomagal z grafi. Nasprotno od predhodnika Janeza Šušteršiča pa je večkrat poudaril pomen spodbujanja gospodarstva, »kar pa ne sme biti poziv k trošenju«.
Kaj konkretnega je torej sploh napovedal Čufer?
O varčevanju:
»Male države si ne morejo privoščiti ekspanzivne fiskalne politike. V Sloveniji imamo dvojno spiralo. Na eni strani kreditni krč, ko so banke prisiljene vračati denar v tujino, in na drugi strani podoben cikel v javnih financah, kjer se s stiskanjem zmanjšuje višina prihodkov. To spiralo je mogoče presekati le s spodbudami gospodarstvu. Obenem zniževanje stroškov v javnem sektorju ne sme biti enkratna vaja, ampak stalna praksa.«
Naš komentar:
Čufer je včeraj jasno povedal, da način za varčevanje išče na strani porabe, ne prihodkov. To je diametralno nasprotno stališču dela dosedanje opozicije in sindikatov. Pri tem novi minister ni podrobneje opredelil, kje v javnem sektorju je mogoče najti rezerve, z napovedjo zniževanja mase plač pa bo zelo verjetno razburil sindikate, še preden bo prevzel položaj.
O slabi banki:
»Ta projekt ni odpisan, ga je pa treba dodelati in sprejeti nekatere spremembe. Od slabe banke se bistveno preveč pričakuje. Projekt še ni dovolj razdelan in pri reševanju nekaterih gospodarskih zgodb, kot je recimo koprski Cimos, ne bi smeli čakati na njihovo polno operativnost. (...) Sanacija bank mora iti z roko v roki z razdolževanjem podjetij.«
Naš komentar:
Čeprav Čufer včeraj ni razložil, kdaj in na kakšen način se bodo reševale slabe terjatve, je jasno poudaril, da to samo po sebi ne bo dovolj za zagon gospodarstva. Še več, dodal je celo, da se lahko z izločanjem terjatev pri posameznih bankah počaka na njihovo prodajo in proces izpelje v dogovoru s kupcem. Ostal je celo vtis, da se vprašanje, ki je pred tedni najbolj delilo prihodnjo koalicijo, ministru, ki je zadolžen za nadaljevanje priprave slabe banke, sploh ne zdi pretirano pomembno.
O dogovarjanju z evropsko komisijo:
»Letošnji cilj znižanja primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda bo težko doseči, se bomo pa skušali dogovoriti o podaljšanju roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Računam na odprto glavo in zdrav razum Bruslja, saj so razmere v Sloveniji zaradi finančnega krča posebne.«
Naš komentar:
Od prihodnjega ministra smo pogrešali mnenje, kako namerava Sloveniji vrniti zaupanje finančnih trgov.
O fiskalnem pravilu:
»Pravilo si daš, ko sam sebi ne verjameš, da boš nekaj izpolnil. Bolje je, če ti tega ni treba. Če pa ne bo šlo drugače, ga lahko tudi zapišemo.«
Naš komentar:
Gre za vprašanje, ki je v zadnjih mesecih padlo s politične mize, Čufer pa ga tja zagotovo ne bo vrnil.
O privatizaciji:
»Kot vodilo sem si postavil, da se sredstva, ki se jih bo namenilo za sanacijo bank in reševanje podjetij, v največji možni meri nadomesti s prodajo državnega premoženja.«
Naš komentar:
Še vedno ni znano, koliko bo stala sanacija bank in katere družbe bo država v okviru SDH sploh prodala. V vsakem primeru je težko verjeti, da bo kupnina od teh prodaj pokrila večino računa samo za reševanje bank, ki naj bi stalo vsaj okoli štiri milijarde evrov. Poleg tega so ga poslanci spomnili, da mora SDH po veljavnem zakonu del kupnine od prodaje nameniti Kadu.
O prodaji treh odstotkov Zavarovalnice Triglav v lasti NLB:
»Tega ne bi podrobneje komentiral, za zdaj pa ocenjujem, da gre za bizaren posel.«
Naš komentar:
To izjavo, ki je Čufer tudi po seji ni želel podrobneje pojasnjevati, si je mogoče razlagati na dva načina: ali prihodnji minister ocenjuje, da je NLB s prodajo iztržila »bizarno« nizko kupnino, ali pa meni, da je »bizaren« obseg samega posla, torej velikost deleža v Triglavu. Prodaja je včeraj razburila poslanca SD Matjaža Hana in Matevža Frangeža.
Rezultat glasovanja na odboru za finance in monetarno politiko:
9 za
5 proti