Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je predsednico vlade Alenko Bratušek vprašal, na kakšen način namerava nadaljevati konsolidacijo javnih financ, za katero si je prizadevala prejšnja vlada, ali v zvezi s tem načrtuje kakšne spremembe, kakšen proračunski primanjkljaj pričakuje v naslednjih dveh letih in kako se namerava lotiti sanacije bank.
»Šele šest dni je, odkar sem prevzela posle, in imam na mizi že tri poslanska vprašanja,« je svoj odgovor začela Bratuškova. »Verjetno bi bilo v normalnih časih drugače in bi mi dali sto dni miru, da v miru pripravim program dela nove vlade. Ampak kot sem že večkrat rekla, svet in čas sta pač takšna, da ne moremo počakati."
S sanacijo javnih financ bodo nadaljevali
»Protikrizni načrt naše vlade je zelo preprost, nadaljevati vse, kar je bilo dobro začetega in postavljenega,« je nadaljevala. Napovedala je tudi, da bo vlada okrepila ukrepe, ki so bili deležni premalo pozornosti - zagon gospodarstva in delovnih mest.
Dejala je, da je sanacija bančnega sistema njihova prva prioriteta. Minister za finance dela na tem »noč in dan« in ima srečo, da zelo dobro pozna probleme bančnega sistema, pravi premierka. »Nadaljevali bomo s sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema, skladno s sprejetim zakonom, ki bo, če se bo to pokazalo, korigiran skladno s priporočili stroke in tistem, kar se bo v praksi pokazalo kot potrebno,« je dejala.
Med predvidenimi nujnimi spremembami je po njenem mnenju ta, da Banka Slovenije, ki ima pomembno vlogo v tem sistemu, dobi večjo težo.
Nadaljevali bodo s konsolidacijo javnih financ, je dejala premierka in o očitkih o nekonkretnosti dejala, da je nekaj napisati na papir, drugo pa to izvesti v praksi. In slednjega so se že lotili, je dejala.
»Ukrepe je treba spraviti v življenje, na papirju se da zelo enostavno narediti tudi proračun brez primanjkljaja. Na vse bi apelirala, da se zavedamo, da imajo naše besede določeno težo, predvsem v tujini, in vplivajo na finančne trge. Še posebej besede ljudi, ki so imeli dober vpogled v državno finančno politiko, oziroma so jo tudi sokreirali. Če smo pošteni, ta vlada ni naredila še nič drugače, kot je bilo že prej zastavljeno, pa že poslušamo, da bomo potrebovali pomoč," je dejala.
Bratuškova: Stanje v naših javnih financah je slabo
Matej Tonin (NSi) je Bratuškovo vprašal, kako se bo vlada lotila gospodarsko-finančne krize. Bratuškova odgovarja, da je dejstvo, da je stanje v naših javnih financah slabo in tudi, da je konsolidacija potrebna, in da nikoli ni rekla, da je z novo vlado varčevalne politike konec.
Oris celotne slike kaže, da je načrtovani proračunski primanjkljaj v višini ene milijarde ocenjen prenizko. Temu po njenih besedah pritrjujejo mednarodne institucije; Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji napoveduje polovico višjega, je dejala. Zvišale ga bodo pogojno zamenljive obveznice, ki jih je za pomoč največjima dvema bankama izdala država pod prejšnjo vlado, je nadaljevala.
Za dve banki je bilo namenjenih 420 milijonov evrov in ker so se te obveznice zamenjale za kapital banke to javnofinančni primanjkljaj povečuje za 1,2 odstotka BDP," je dejala Alenka Bratušek, povečuje pa ga tudi za 20 milijonov evrov obveznosti, ki bi jih Slovenija morala plačati lani, pa jih je prenesla v letošnje leto.
Predsednica vlade je povzela, da se je slovenski javni dolg v lanskem letu povečal za sedem odstotnih točk na 54 odstotkov BDP, "in to v času vlade, ki je obljubljala, da je zadolževanja konec". "Vendar se ne bomo ozirali nazaj, treba je pogledati naprej in zagotoviti, da bo konsolidacija javnih financ z racionalizacijo in varčevanjem tekla naprej," je dejala.
Če bo treba dvigniti kak davek, bo to DDV
Poudarila je tudi, da so vedno govorili, da je varčevanje nujno. »Toda nekaj je na papirju izračunati, kaj pomeni znižanje mase plač, nekaj drugega pa je to potem spraviti v življenje. Konec koncev ste imeli časa za dogovor s sindikati do 21. marca,« je spomnila. Napovedala je, da se bodo pogovori, usklajevanja s sindikati in novo vlado pričela takoj.
»Če se bo pokazalo, da je potreben dvig kakšnega davka, bo to DDV, ker absolutno najmanj škodljivo vpliva na gospodarstvo in vse, kar je s tem povezano,« je še napovedala. »Stanje v javnih financah, ki nam ga je zapustil gospod Šušteršič, ni najboljše. Odstopanja ob sprejetem proračunu so ogromna,« je še opozorila.
»Iz mojih ust niste nikoli slišali, ker je zadolževanje v enem letu nemogoče ustaviti. Absolutno je naša zaveza konsolidacija javnih financ, prosim pa vas, da nam date še nekaj dni časa, da vam tudi s številkami pokažemo, kakšni so naši načrti,« je poudarila Bratuškova. "Celo leto sem govorila, da to, kar delate vi, ni varčevanje, temveč uničevanje."
Primerjave s Ciprom »nepotrebne in neprimerne«
Vodjo poslanske skupine PS Janija Möderndorferja zanima, kakšno je realno stanje javnih financ, tudi po tistem, ko je ustavno sodišče razveljavilo nekatere določbe zakona za uravnoteženje javnih financ. Sprašuje jo tudi o ugibanjih glede potrebe po pomoči EU.
Bratuškova je odgovorila, da se s stanjem v javnih financah še ni v celoti seznanila. Kot je dejala, so se z ministri dogovorili, da bodo v roku desetih dni pripravili pregled financ v svojih resorjih in morebitnih težav, zato trenutno še nima številk. Je pa ob opisu stanja, ki je ostalo po Janševi vladi, je znova pouradila da IMF Sloveniji pripisuje milijardo in pol proračunskega primanjkljaja. »Računi, ki bi skladno s plačilnimi roki morali biti plačani, v preteklem letu, so bili plačani v letošnjem. Tudi to povečuje primanjkljaj letošnjega leta,« opozarja.
Glede primerjav s Ciprom je znova poudarila, da je slovenski bančni sistem varen in stabilen. "Niso potrebne primerjave s Ciprom, ker nismo primerljivi. Bančne vloge v naših bankah so varne, konec koncev tudi država jamči za to," je zatrdila. Znova je apelirala na vse, da se morajo zavedati teže svojih besed. "Takšne izjave lahko zelo negativno vplivajo. Ne toliko pri nas, kot v tujini. Toda moja ocena je, da je naš bančni sistem varen in da je primerjava s Ciprom popolnoma nepotrebna."
Čufer: Privatizirali bomo toliko, kot bomo potrebovali denarja za zagon gospodarstva
Jožef Horvat iz NSi je opozoril, da so država oz. družbe v delni ali stoodstotni državni lasti v preteklosti z nepremišljenimi poslovnimi potezami povzročile siromašenje nekaterih regij. Horvata skrbi, ker naj bi šla Nafta Geoterm v roke konzorcija Petrol, s katerim imajo v Pomurju po besedah poslanca slabe izkušnje. To po mnenju Horvata dodatno siromaši pomursko regijo, zato je finančnemu ministru Urošu Čuferju zastavil vprašanje, kaj bosta ministrstvo za finance oz. vlada naredila, da ne bo z nepremišljenimi poslovnimi potezami povzročala še večjih razvojnih razlik med regijami in siromašila periferijo na račun osrednje slovenske regije.
»Moja skrb trenutno je osredotočena na celo Slovenijo,« je povedal minister. Pojasnil je, da so odločitve o prodajah ali nakupih družb v zasebni lasti in selitvah njihovih sedežev v pristojnosti uprav in nadzornih svetov teh družb. "To je v skladu z načelom dobre korporativne prakse, v katero tudi sam verjamem in v katero mislim, da ne bi bilo prav, da bi vlada posegala," je dejal in dodal, da vlada po zakonu o gospodarskih družbah ne more in ne sme vplivati na odločitve zasebnih družb.
Čufer je spomnil, da je bil pred kratkim sprejet zakon o Slovenskem državnem holdingu. "Veste, da je dokončna odločitev v vmesnem obdobju in po tem, ko bo klasifikacija (državnih naložb) sprejeta, dejansko v rokah DZ in da se bo o teh stvareh tukaj še pogovarjalo," je povedal. Privatizacija je sicer ena od prioritet nove vlade, tako z vidika izboljšanja korporativnega upravljanja kot tudi z vidika javnofinančne vzdržnosti, je dejal Čufer. Zadali so si cilj, da bodo s privatizacijo zbrali toliko denarja, kot ga bodo potrebovali za zagon gospodarstva. "Tako da nevtraliziramo vpliv na javni dolg, ker želimo, da Slovenija ostane podpovprečno zadolžena država na dolgi rok," je sklenil Čufer.
Minister Grilc ne podpira vložene novele zakona o verski svobodi
Minister za kulturo Uroš Grilc, ki je pristojen tudi za delovanje urada za verske skupnosti, ne podpira vložene spremembe zakona o verski svobodi. Po njegovih besedah je potrebna širša razprava o potrebnem številu pripadnikov za registracijo skupnosti, problematično pa je tudi zagotavljanje podatkov o pripadnosti skupnosti zaradi pravic skupnosti.
Novelo zakona o verski svobodi je v začetku meseca vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom (NSi) in tako odgovorila na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2010, ki je razveljavilo določbe zakona o pogojih za registracijo verske skupnosti in zaposlovanju duhovnikov v javnih bolnišnicah in zaporih.
Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje danes poudaril Grilc, bo potreben »zelo resen in tehten razmislek, kako na najbolj primeren način odpraviti ustavna neskladja zakona«. Spremembe morajo po njegovih besedah slediti ustavnim načelom verske svobode, ločitve Cerkve od države in enakopravnosti verskih skupnosti.
»Moje osnovno izhodišče pri reševanju teh vprašanj je slediti trem načelom: dialog, dialog in dialog, kajti v tem segmentu imamo preplet različnih pravic in različnih ureditev, ki se vse dotikajo zelo občutljivih vprašanj. V tem smislu je predlog sprememb zakona z naše strani deležen zadržkov,« je dejal Grilc.
