Kljub visokoletečim januarskim napovedim bivšega ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, da bodo vsi betonski otoki na čelnih cestninskih postajah na slovenskem avtocestnem križu odstranjeni do začetka letošnje turistične sezone, se to ne bo zgodilo. Zadnje tri naj bi adaptacijo dočakale jeseni. In vse tri so na štajerski avtocesti: v primeru Tepanj in Pesnice bodo odstranili sredinske betonske otoke, ki ločijo cestninske steze za vinjetna vozila, na Vranskem pa bodo cestninsko postajo porušili v celoti.
Pri Darsu niso pojasnili, zakaj je prišlo do zamude, povedali so le, da je za preureditev čelne cestninske postaje Tepanje postopek oddaje del v sklepni fazi in da bo z izvajalcem podpisana pogodba še ta mesec. Rok za izvedbo vseh del – večinoma gre za pripravljalna dela – je dva meseca, rušitev in preurejanje, med katerim bo na območju cestninske ploščadi postavljena zapora, pa bo trajalo dva tedna. Točnega termina v tem hipu še ne morejo napovedati.
Septembra načrtujejo tudi preurejanje cestninske postaje Pesnica, kjer bodo dela opravljena skupaj z načrtovano obnovo vozišča na približno dvokilometrskem odseku Šentilj–Pesnica. Gre za obnovo zadnje faze vozišča na tem odseku, pri čemer bodo sočasno delno zakrpali še dva mostova.
Tretjo čelno cestninsko postajo na štajerskem avtocestnem kraku, Vransko, pa bodo porušili do tal, tako da bodo odtlej cestninjenje tovornih oziroma nevinjetnih vozil zaračunavali na drugih cestninskih postajah. Pri Darsu se nadejajo, da bodo postopek javnega naročanja zaključili poleti, izvajalec pa naj bi rušilne aktivnosti začel po koncu turistične sezone.
Vozila le za 20 kilometrov na uro hitreje
Od lanskega septembra je Dars sredinske betonske otoke odstranil na petih cestninskih postajah: v Logu in Videžu na primorski avtocesti, Torovem na gorenjskem, Dobu na dolenjskem in Kompoljah na štajerskem avtocestnem kraku. Na vprašanje, zakaj so se lotili odstranjevanja »ovir« le na osmih cestninskih postajah od skupno 15, je Marjan Koler z Darsa odvrnil, da zato, ker so te postaje prometno najbolj obremenjene. »Cestninski postaji Dragotinci in Prepolje sta bili odprti po uvedbi vinjet, tako da posegi praktično niso potrebni, medtem ko cestninska postaja Hrušica ostaja, saj se tamkaj zaračunava predornina kot na avstrijski strani za predor Karavanke,« je dodal.
A če je glavni akter preurejanja cestninskih postaj, bivši prometni minister Zvonko Černač, ves čas poudarjal, da je namen rušenja betonskih otokov poleg večje prometne varnosti tudi bistveno boljša pretočnost prometa, je zdaj postalo dokončno jasno, da so s tem ukrepom vinjetna vozila lahko hitrejša le za 20 kilometrov na uro; namesto 40 lahko torej čez cestninsko postajo zapeljejo s hitrostjo 60 kilometrov na uro, pa še to le, ko ni dežja. Tak režim bo, pojasnjujejo pri Darsu, kljub drugačnim Černačevim zagotovilom ostal še celo po uvedbi elektronskega sistema cestninjenja, ko bodo začeli cestninske postaje postopoma odstranjevati. Nov sistem cestninjenja v prostem prometnem toku naj bi sicer pilotno zaživel prihodnje leto, dokončno pa leto kasneje.
Pri Darsu ne vedo, koliko bo vse skupaj stalo
Andrej Brglez, inštruktor varne vožnje z Inštituta za civilizacijo in kulturo, meni, da je odstranitev betonskih blokov sicer minimalno izboljšala pretočnost prometa – a še zdaleč ne tako, kot bi si želeli vozniki –, medtem ko je z vidika varnosti vse skupaj zelo vprašljivo. »Dokler se z desne strani vključujejo počasnejša tovorna vozila, je kakršno koli zviševanje hitrosti na levem voznem pasu varnostno sporno. Vedno ko se srečujeta počasno in hitro vozilo, namreč prihaja do konfliktnih in nevarnih situacij. Ravno zaradi tega odgovorni niso smeli povišati dovoljene hitrosti za več kot 20 kilometrov na uro,« je razložil Brglez.
Preurejanje cestninskih postaj v dveh fazah pa se mu zdi nepotrebno tudi z davkoplačevalskega gledišča. »Vmesne faze nimajo nobene logike, saj dvakratni posegi zadevo brez dvoma podražijo, prav tako pa se bodo dvakrat postavljale zapore, česar pri nas nihče ne vrednoti,« je kritičen Brglez.
In koliko smo oziroma bomo davkoplačevalci porabili za delno adaptacijo čelnih cestninskih postaj? Pri Darsu jasnega odgovora nimajo. Letos je v njihovi blagajni za ta namen predvidenih 2,1 milijona evrov, za preureditev cestninskih postaj Log in Torovo pa so v lanskem letu odšteli okoli 80.000 evrov. A zadnja številka ne pove kaj dosti. Ti dve cestninski postaji so namreč preurejali v lastni režiji in s pomočjo izvajalcev, s katerimi imajo sklenjene pogodbe za redna vzdrževalna dela, česar pri Darsu ne znajo ovrednotiti. Poudarjajo pa, da preureditve Videža (361.000 evrov), Doba (331.000 evrov) in Kompolj (290.000 evrov) ne gre primerjati s preureditvijo Loga in Torovega, saj da sta vrsta in obseg del povsem različna.
