Dokument, ki ga je vlada sprejela 21. novembra, se imenuje akcijski načrt za pospešitev črpanja evropskih kohezijskih sredstev. Naslov dokumenta vzbuja vtis, kakor da so v njem številne pozitivne novice. Ko pa so se (mariborski) občinarji poglobili v 59 strani dolg dokument, so ugotovili, da bodo imeli precejšnje težave pri črpanju razpoložljivega evropskega denarja.
Kaj je v tem načrtu spornega, je poudaril Boris Keuc iz Mariborske razvojne agencije (MRA). Vladni načrt razkriva, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v svojem zadnjem letošnjem pozivu spremenilo razpisna pravila tako, da bodo imeli prednost tisti projekti, ki so že pripravljeni za izvedbo in imajo že izbranega izvajalca. V Mariboru sumijo, da so se nekatere občine po neuradnih poteh že prej seznanile z načrtovanimi spremembami in so ukrepale tem spremembam ustrezno.
Ena občina utegne pobrati ves denar
Keuc je opozoril tudi na okoliščino, da so operativni programi doslej po kvotah razdeljevali denar po posameznih pokrajinah. Za Podravje je bilo, denimo, namenjenih 134 milijonov evrov. Občine so se zatem dogovorile, koliko pripada posamezni lokalni skupnosti, in so se lotile priprave izvedbenih načrtov. Zdaj pa so po letu dni čakanja izvedeli, da vlada te kvote ukinja in bo za vso Slovenijo veljal enotni poziv. Če bo neka občina imela pripravljenih dovolj projektov z izbranim gradbincem in s potrebnimi dovoljenji, bo lahko pobrala ves razpoložljivi denar.
Župan Andrej Fištravec sumi, katera lokalna skupnost bi utegnila biti v prednosti. Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je dejal, da so te razpisne spremembe samo še ena poteza nadaljnjega centraliziranja Slovenije, ker bo denar po novem odtekal zgolj in samo v Ljubljano. Fištravec je na seji opomnil občinske svetnike na to, da so jih državni uradniki nagovarjali, da naj od nekaterih projektov odstopijo, ker bodo dobili denar v naslednjem pozivu. Zdaj pa so pravila spremenili. Medtem ko se v štajerski prestolnici jezijo nad ravnanjem vlade, pa ljubljanski župan Zoran Janković ne skriva apetitov po evropskem denarju. Mestna občina Ljubljana bo namreč kandidirala z dvema projektoma, ki sta po Jankovićevi oceni skupaj vredna 65 milijonov evrov. Gre za nadgradnjo centralne čistilne naprave Ljubljana, ki jo bo gradil Riko, in za skupni projekt Ljubljane, Vodic in Medvod, ki bodo nadgradile sistem odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter zgradile povezovalni kanal C0 v Ljubljani. Za ta projekt občina še ni izbrala izvajalca, bo pa to storila kmalu, saj bo v kratkem opravila pogajanja s prijavljenima ponudnikoma Javno razsvetljavo in Hidrotehnikom.
Pekarna bo ostala na hladnem
Med mariborskimi projekti, ki jih utegne doleteti klavrna usoda, je tudi nadaljnja prenova kulturnega centra Pekarna. Kot smo poročali v Dnevniku, je občina prejšnji mesec ustavila projekt in zavrgla 1,8 milijona evrov rezerviranih evropskih sredstev, ker ni zmogla pravočasno zagotoviti svojega občinskega sofinancerskega deleža. Javnosti je tedaj sporočila, da bo infrastrukturni projekt, ki na izvedbo čaka že od leta 2011, prijavila na 8. javni poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na katerem si obeta še večji delež evropskega in državnega sofinanciranja, kot so ga imeli zagotovljenega doslej.
Če pa bodo obveljala v akcijskem načrtu sprejeta pravila, ne bo dobila nič, saj je veljavnost gradbenega dovoljenja za prenovo objektov Hladilnica in Lubadar bržkone že potekla, izbora izvajalca gradbenih del pa občina še sploh ni sprožila.
To doslej tako in tako ni bilo dopustno. Takšen izbor je bil dovoljen šele po tem, ko je naročnik imel zaprto finančno konstrukcijo in je prejel dovoljenje vlade. »Zdaj pa bo nenadoma v prednosti tista občina, ki je brez tega dovoljenja šla v javni razpis, ni pa še podpisala pogodbe z izbranim izvajalcem,« opozarja Keuc iz MRA.
Mestni svetniki so v ponedeljek sprejeli sklep, s katerim so nasprotovali spremenjenim pravilom črpanja sredstev EU. Od države pričakujejo, da bo vzhodna kohezijska regija dobila svoj operativni program za obdobje 2014–2020.
