»Zgodba je vedno ista. Že nekaj let se pred vsako zimo ali ko EU zagrozi s finančnimi kaznimi, povečajo pritiski države, da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Že pred nekaj leti je bil odlok o ukrepih že skoraj usklajen, pa spet lani, ampak ko pridemo do denarja, se stvari vedno nehajo.« Tako župan Zagorja Matjaž Švagan opisuje zasavsko sago boja proti prekomerni onesnaženosti zraka z drobnimi nevarnimi prašnimi delci PM10, ki vsako leto po ocenah evropske komisije terjajo več življenj kot prometne nesreče.
Po novem ukrepi do konca leta
A čas za ukrepanje se, vsaj kar zadeva EU, izteka. Slovenija je evropski komisiji nazadnje obljubila, da bo načrte ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ne le v Zasavju (tam ukrepe pripravljajo najdlje časa), temveč tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Murski Soboti, sprejela do letošnjega poletja. Toda tega še vedno ni storila. Na »srečo«, ki jo je imela ob prvi tožbi iz leta 2010, ko je komisija zaradi procesnih napak ustavila postopek, ki bi se lahko končal z večmilijonsko kaznijo, država ne more več računati. Komisija proti Sloveniji znova vodi postopke, prvi opomin pred tožbo pa ji je dostavila že v začetku letošnjega leta. Drugi in s tem tudi zadnji opomin pred ponovno tožbo je tako blizu. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje po novem računajo, da bodo načrti sprejeti do konca letošnjega leta.
Švagan pravi, da bodo odlok o načrtu za kakovost zraka v Zasavju uvrstili na prvo naslednjo sejo občinskega sveta. Temu so se doslej upirali, saj ni bilo jasno, kdo bo sicer sporazumno dogovorjene ukrepe plačal.
Država je ponudila korenček
Zdaj so oboji očitno le stopili s svojih okopov. Po Švaganovih besedah jim je vlada obljubila konkretne finančne spodbude, zasavske občine pa bodo – čeprav finančna bremena še vedno niso jasno razdeljena – odloke potrdile.
Prav tekma za denar pa je tista, s katero vlada občinam prigovarja, naj odloke čim prej sprejmejo. Prednost pri dodeljevanju denarja iz evropskih kohezijskih programov in iz slovenskega podnebnega sklada, iz katerih namerava vlada sofinancirati ukrepe, bodo namreč imele občine, ki bodo imele projekte pripravljene za takojšnjo izvedbo. Pogoj za to pa so sprejeti odloki in nato še programi ukrepov. Po grobih ocenah ministrstva in občin bodo sicer največ denarja za izvedbo načrtovanih ukrepov v triletnem obdobju potrebovali v Zasavju, in sicer 70 milijonov evrov. V Celju vrednost ukrepov ocenjujejo na okoli 42 milijonov evrov. Za Kranj bo potrebnih okoli 50 milijonov evrov, za Novo mesto 45 milijonov evrov, za Mursko Soboto pa okoli 35 milijonov evrov.
