Evropska unija je s prvim januarjem zakorakala v novo finančno obdobje 2014–2020, v katerem Slovenijo čaka 3,3 milijarde evrov, ki jih bo mogoče pridobiti na evropskih razpisih. Od tega sta dve milijardi – približno dvakratna vrednost gradnje TEŠ 6 – odvisni tudi od sprejema strategije pametne specializacije, ki predvideva sistematično povezovanje znanstvenega raziskovanja in podjetniških iniciativ. Navodila, kako strategijo pripraviti, je evropska komisija objavila že maja 2012. Novembra lani pa je iz Bruslja v Ljubljano prispelo ostro pismo, ki v veliki meri zavrača, kar je Slovenija pripravila. Pismo ni javno, v strokovnih krogih pa je že dodobra razširjeno.
Bolje začeti znova
»Je to konceptualna zmeda ali še nedokončano delo?« se komisija sprašuje v tristranskem dokumentu, ki ga je avtoriziral vodja enote na generalnem direktoratu za regionalno politiko Raphaël Goulet. »Namesto ukrepov so razviti samo kriteriji za ukrepe,« je navedeno na drugem mestu. In še: »Četudi je ob vsakem prioritetnem področju naveden seznam možnih izdelkov, procesov in tehnologij, ti niso natančneje definirani, temveč gre za generične kategorije izdelkov, storitev in tehnologij. Takšne zadeve pa je mogoče zagovarjati v okviru katerega koli gospodarstva na svetu, od ZDA do Slovenije.« Kaže, da imajo v Bruslju tudi talent za cinizem. Raphaël Goulet je sicer Slovenijo obiskal že oktobra – potem ko je komisija grajala »partnerski sporazum«, drugega od dokumentov, potrebnih za začetek črpanja sredstev. Takrat je Bruselj Sloveniji očital, da nima jasne vizije razvoja.
Poznavalci dogajanja, ki se zaradi občutljivosti tematike večinoma ne želijo izpostavljati z imenom, pravijo, da je situacija katastrofična. Druge države so namreč v Bruselj že začele pošiljati prijave za črpanje denarja, zato bodo kasnejši prijavitelji stali v daljši vrsti za obravnavo. Poleg tega se bližajo evropske volitve, ki utegnejo spomladi vse procese začasno zamrzniti. Po nekaterih ocenah naj bi Slovenija, če ji bo letos vendarle uspelo pripraviti vse potrebne dokumente, na razpise lahko računala šele ob koncu leta. Leto praznega teka, ki mu bo dominirala bančna luknja, pa je lahko za gospodarstvo silno mučno. Od evropskih razpisov so odvisna predvsem manjša podjetja, ki zaganjajo nove programe z novimi tehnologijami, usmerjenimi v prihodnost. Če dve milijardi evrov vložite v perspektivne programe, lahko iz njih čez desetletja nastane sto milijard evrov, pravi eden naših sogovornikov. »Zelo sem zaskrbljen,« pa pravi edini med njimi, ki se je bil zaradi neodvisnega položaja pripravljen javno izpostaviti, inženir mehatronike Janez Škrlec, ki deluje v okviru Obrtne zbornice Slovenije. »Pismo iz Bruslja kaže, da je šale konec.« Škrlec kot udeleženec sestankov ob pripravi strategije pametne specializacije, ki jih je v imenu ministrstva za gospodarstvo organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), opozarja, da je strategija nastajala kot seznam želja različnih interesentov. »Zahteve Bruslja pa so zelo natančne in treba bi jih bilo upoštevati.«
Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so nam včeraj odgovorili, da zdaj preučujejo dve možnosti: dopolnitev dokumenta skladno s komentarji ali priprava akcijskega načrta za dopolnitve oziroma pripravo končne različice dokumenta. Škrlec ocenjuje, da so očitki komisije tako temeljni, da bi bilo pripravo strategije najbolje začeti znova.
Vajeti prevzema vlada
Zmešnjava, ki je nastala, je tolikšna, da so se v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek odločili, da bodo ustanovili posebno vladno službo, ki bo zadolžena za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. »Torej tudi za programske dokumente 2014–2020 (med njimi sta strategija pametne specializacije in partnerski sporazum, op. p.), saj tega področja ne bo več v okviru MGRT,« pravijo na ministrstvu. V ta namen je vlada državnemu zboru že 5. decembra – takoj po prejemu Gouletovega pisma – poslala predlog spremembe zakona o državni upravi, s katero bi oddelek, ki skrbi za evropska sredstva, preselili neposredno pod vlado. »S tem bo vlada zagotovila neodvisnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji, jasno razmejitev med udeleženci ter v največji možni meri preprečila možnost konflikta interesov,« pravijo na ministrstvu.
Prav navzkrižje interesov je eden ključnih razlogov, zaradi katerih je bilo pripravljanje strategije pametne specializacije doslej neuspešno, opozarjajo naši sogovorniki. Pravijo, da je del problema tudi dejstvo, da je lani poleti izvedbo javnih razprav ministrstvo prepustilo GZS, ki da je zastopala nekatere parcialne interese posameznih institucij. Na GZS so nam pred časom sicer zagotovili, da so delovali zgolj kot izvajalci, končni dokument pa je nastajal na MGRT.
Neprimerno za objavo
Iz Bruslja so Sloveniji med drugim očitali še, da je bila javna razprava prekratka in omejena na čas počitnic. Poleg tega, so zapisali, je problem tudi jezik. »Jezik je prepogosto netransparenten ali pretežek za razumevanje,« so zapisali. »Ta verzija res ni primerna za javno objavo (strategija je sicer objavljena na spletni strani ministrstva, op. p.), saj so problem jasnost in konsistentnost vsebine in sporočil.«
Da ima komisija in celotna bruseljska uradniška scena povsem enake težave z jasnostjo sporočil, je v tem primeru nerelevantno. Bruselj je namreč tisti, ki odloča, kdaj bodo milijarde dostopne tudi za Slovenijo. Nekaj vprašanj o pripravi dokumentov smo naslovili tudi na kabinet predsednice vlade, a včeraj zaradi njene poti v Italijo odgovorov ni bilo mogoče dobiti.
