Jutarnji list je danes poročal, da je zagrebško sodišče julija lani nepravnomočno odločilo, da morajo slovenske banke Hrvaški vrniti za 51.074,94 nekdanjih portugalskih eskudov glavnice, ki so danes vredni 254,76 evra, kot tudi obresti in sodne stroške v višini 15.781 kun (2104 evre).
Gre za enega izmed slabih 30 primerov tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB zaradi deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške.
"Znesek je majhen, razsodba pa nepravnomočna, a bi lahko odprla novo stran v hrvaški pravni praksi, potem ko so sodišča vrsto let zavračala postopke v hrvaških tožbah proti LB in NLB, kaj šele razpravljala o bistvu zadeve," je ocenil zagrebški časnik.
Pusićeva je dodala, da je za prihodnji teden potrjeno srečanje z njenim slovenskim kolegom Karlom Erjavcem ter da bosta razpravljala o različnih možnostih za rešitev spora.
"Mislim, da smo zelo blizu rešitvi in da obstaja razumevanja z obeh strani tudi glede resnosti situacije. Upam, da bomo to uspešno rešili," je še dodala vodja hrvaške diplomacije v izjavi, ki so je posredovali iz njenega urada za odnose z javnostmi.
Pusićeva in Erjavec naj bi se srečala ob robu zasedanja sveta EU za zunanje zadeve prihodnji teden v Bruslju. Po neuradnih informacijah naj bi se sešla že 30. januarja zvečer.
Pred tem naj bi se 29. januarja srečala tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravka Rogića, a je njuno peto srečanje znova preloženo, je danes potrdil namestnik Pusićeve, Joško Klisović.
Bruselj odločno: Rešitev vprašanja LB je nujna; zagrebško sodišče nepravnomočno razsodilo proti LB in NLB
Evropska komisija je danes Slovenijo in Hrvaško odločno pozvala, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev za vprašanje Ljubljanske banke. Rešitev je "nujna", je poudaril tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, Peter Stano. Ob tem je obe državi posredno pozval, naj se vzdržita nekonstruktivnih dejanj in besed.
"Komisar Füle je že prejšnji teden izpostavil nujnost krepitve prizadevanj Hrvaške in Slovenije za čimprejšnjo vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja LB. Iskreno povedano, katero koli dejanje, izjava ali obnašanje, ki ne prispeva k takšni rešitvi, na tej točki preprosto ne pomaga," je opozoril komisarjev tiskovni predstavnik Peter Stano.
S tem se je komisar Füle odzval na izjave hrvaškega strokovnjaka za vprašanje LB Zdravka Rogića v Jutarnjem listu v zvezi s prvo uspešno tožbo Privredne banke Zagreb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih.
Rogić je po poročanju časnika dejal, da bi Hrvaška z umikom pooblastil podarila Sloveniji 278,8 milijona evrov, ki jih je prevzela v javni dolg, ter zavrnil trditve Slovenije, da se ni možno hkrati pogajati in tožiti na sodiščih, češ da je bilo od leta 1995, ko so bile vložene prve tožbe proti LB in NLB, veliko pogajanj.
Poleg tega hrvaški strokovnjak po pisanju Jutarnjega lista med drugim pravi, da je Slovence posvaril pred valom uspešnih sodb proti LB, ki bi prinesle obresti in začele veljati takoj, ter jih pozval, naj raje poiščejo rešitev, da bi ta val preprečili.
Fülejev tiskovni predstavnik sicer ni želel komentirati morebitnih posledic slovenske politične krize na ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji, češ da komisija pač ne komentira razmer v posameznih članicah.
Ponovil je le, da "upajo in ostajajo optimistični, da bo ratifikacijski proces končan pravočasno, da bo lahko Hrvaška vstopila v EU 1. julija letos".
Prav tako ni želel komentirati dvostranskega sestanka zunanjih ministrov Karla Erjavca in Vesne Pusić, ki je predviden prihodnjo sredo v Bruslju, češ da ne komentirajo dvostranskih sestankov.
V odgovoru na vprašanje, ali je komisija kakor koli vpletena v iskanje rešitve za problem LB, pa je poudaril, da "je to vprašanje, ki ga morata rešiti obe vpleteni strani".
"Komisar je že večkrat povedal, da je resnično potrebno, da obe strani čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev," je še poudaril Stano. "Ta je nujno potrebna," je sklenil.
