Ostre sankcije proti uporabnikom in proizvajalcem elektronskih blagajn, ki omogočajo brisanje in popravljanje izdanih računov, bodo po prvih ocenah težko prinesle želene učinke. Če bo državni vrh želel zajeziti to anomalijo, ki se vleče že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, bo moral v prihodnosti uvesti davčne blagajne.
Nepravilnostim ne bo konec
Številni gostinci so se z novo zakonodajo, ki za kršitelje predvideva globo do 250.000 evrov, sprijaznili. Toda pri tem velja poudariti, da natakarjem in kuharjem načrtujejo znižati plače. Obstajajo pa tudi takšni, ki si bodo še naprej prizadevali okoli prinašati davkarijo. Dober poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da se računi tako kot doslej pogosto sploh ne bodo izdajali. Druga možnost je, da se bodo za zapitke izdajali le informativni izračuni ali predračuni. Obstaja tudi verjetnost, da bo imel davčni zavezanec dve blagajni. Čeprav morajo proizvajalci elektronskih blagajn poskrbeti, da brisanje računov ne bo več možno, obstaja tveganje, da bo v obstoječe programe posegla tretja oseba. S tem se bo dolgoletna praksa nadaljevala, v primeru ugotovljenih kršitev pa naj bi Durs lahko oglobil proizvajalca blagajne.
Če bi uvedli davčne blagajne, bi se tveganje zniževanja davčne osnove bistveno zmanjšalo, še vedno pa bi obstajalo. Skorajda popolni, zagotovo pa med vsemi evropskimi državami, ki so uvedle davčne blagajne, najboljši sistem, so na začetku letošnjega leta uvedli na Hrvaškem. Izdani račun, ki ima 32-mestno številko, se takoj zabeleži na davčni upravi, vsak prejemnik računa pa lahko po spletu preveri, ali je bil račun izdan pravilno. Že januarja letos se je poslovanje z gotovino na Hrvaškem v gostinstvu zmanjšalo za polovico.
Predlog zakona o uvedbi davčnih blagajn je vlada Boruta Pahorja pripravila, zaradi napovedanih predčasnih volitev pa ga parlament ni obravnaval. Naslednja vlada Janeza Janše je zakonodajni postopek ustavila. Natančnega odgovora, zakaj se je to zgodilo, ni, po nekaterih informacijah pa naj bi bil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič pred sprejetjem odločitve, da se projekt ustavi, zaveden. Prepričevali naj bi ga s podatkom, da bi vsakega davčnega zavezanca uvedba davčnih blagajn stala od 600 do 700 evrov, ki pa ni točen. Ker ima večina zavezancev za računalniške blagajne sklenjene vzdrževalne pogodbe, tveganje spremembe zakona pa nosijo proizvajalci blagajn, bi bil strošek v večini primerov zanemarljiv. Pri tem ne gre spregledati, da bi se v primeru uvedbe davčnih blagajn dacarji ukvarjali z drugimi nepravilnostmi, tako bodo pa morali še naprej in verjetno bolj poostreno gostince preverjati na terenu.
Durs: Borili smo se na različne načine
Ker je brisanje računov v Sloveniji praksa že vse od devetdesetih let, se zastavlja vprašanje, zakaj je Durs dovolil uporabo blagajn, ki to omogočajo, in zakaj ni že zdavnaj ukrepal.
Očitek, da so omogočali uporabo spornih blagajn, so na Dursu ostro zavrnili. »Tovrstno poslovanje je pri nas prepovedano. Vseskozi smo redno izvajali nadzor in se na različne načine borili proti nezakoniti praksi,« so dejali na Dursu. Po njihovih pojasnilih so pridobili pooblastilo, da pooblaščene osebe lahko fotografirajo račune. To je omogočilo primerjanje računov ob izdaji in ob predaji obračunov. »Za uvedbo davčnih blagajn smo si prizadevali dolga leta. V preteklosti smo predlagali vrsto ukrepov, ki bi zajezili nezakonito poslovanje pri poslovanju z gotovino. Žal pri tem nismo bili dovolj uspešni,« so pojasnili na Dursu, a hkrati dodali, da je zadnja sprememba zakonodaje nastala na podlagi njihovega predloga.
Največji ponudniki elektronskih blagajn so podjetja POS Elektronček, Microgramm, Aspiro Software, Optima Sistemi in E-blagajna. Ti so se letos dogovorili, da ne bodo več omogočali brisanja računov. Ne nazadnje jim zaradi visoko zagroženih kazni drugega ni preostalo. In zakaj so takšne, predvsem za gostince ugodne rešitve v preteklosti sploh omogočali? Eden od predstavnikov proizvajalcev, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da so bili žrtve povpraševanja gostincev. »Od rešitev, ki so omogočale popravljanje računov, nismo prejeli niti evra. Toda brez tovrstnih rešitev elektronskih blagajn nismo mogli prodajati,« je dejal naš sogovornik.
Stroški odprave možnosti brisanja elektronskih blagajn se od podjetja do podjetja razlikujejo. Tričetrtinski lastnik in direktor podjetja Microgramm Samo Hrvatin je dejal, da bo ta strošek za podjetja, s katerimi nimajo sklenjenih vzdrževalnih pogodb, znašal od 250 do 290 evrov, za podjetja, ki imajo sklenjene vzdrževale pogodbe, pa od 30 do 35 evrov. V podjetju E-blagajna, ki ga vodi Sebastjan Glavan, bodo odjemalcem, s katerimi imajo sklenjene vzdrževalne pogodbe, blagajne nagradili brezplačno. Najdražje naj bi jo odnesle stranke POS Elektrončka, ki je v lasti Janeza Kuharja. Slednji, ki je eden od pionirjev elektronskih blagajn pri nas, je bil za komentar nedosegljiv. Direktor Aspira Boštjan Skok pa je dejal, da njihove blagajne že do zdaj niso omogočale brisanja računov, pri čemer gostinci predstavljajo le pet odstotkov njihovih strank. Njihovi ključni partnerji so trgovine na drobno, fitnesi, kozmetični saloni in podobno. Podjetje Optima Sistem pa je minuli ponedeljek prevzela Datalab. Iz Datalaba so sporočili, da zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, zahtevane naprednejše tehnologije in zakonskih sprememb Optima Invest ni bila več sposobna samostojno poslovati. Predsednik uprave Datalaba Andrej Mertelj nam je pojasnil, da je Optima sicer razvila novo generacijo blagajn, vendar ji je zmanjkalo sredstev in razvojnih strokovnjakov za njihovo implementacijo. Do prevzema Optime je Datalab upravljal približno 5000 davčnih blagajn. Kot je pojasnil Mertelj, do zdaj v gostinstvu niso bili prisotni, s prevzemom podjetja pa so na tem področju pridobili 2500 novih strank.