Voditelji ugotavljajo, da je zahodni Balkan prešel skozi pomembne pozitivne spremembe, ki prispevajo k stabilizaciji in ekonomskemu ter družbenemu napredku v regiji. »Skupaj želimo dokazati, da se odprta vprašanja lahko rešijo v okviru forumov na osnovi odprtega političnega dialoga, s spoštovanjem mednarodne obveznosti in odgovornosti. Spremenili smo že percepcijo, da države zahodnega Balkana ne morejo rešiti težav med seboj. Našim državljanom smo pripravljeni poslati skupno sporočilo, da sodelovanje in partnerstvo lahko prinese kompromisne rešitve, varno in uspešno prihodnost za vsakega od njih,« so zapisali v deklaraciji.
Napisali so še, da do gospodarske rasti ne bo prišlo brez politične stabilnosti in jasnega zagotovila za bližnje članstvo v EU. Slovenija in Hrvaška bosta ostali trdni in pravični podpornici širitvenega procesa in bosta to sporočilo prenesli tudi v evropsko družino in relevantne evropske inštitucije v Bruslju.
Slovenija kot most med EU in Balkanom
Francoski predsednik Francois Hollande je podprl nadaljnjo širitev Evropske unije (EU) na zahodni Balkan. Na srečanju osmih predsednikov na območju zahodnega Balkana je večkrat jasno poudaril, da bodo države sicer morale izpolniti določene pogoje.
Med pogoji je navedel različne gospodarske, politične in institucionalne reforme, prav tako pa je poudaril, da je ključnega pomena regionalno sodelovanje, kakor tudi pomiritev in sprava med državami. »S tem prostorom si delimo skupno usodo in zgodovino, kakor tudi politične, kulturne in logistične vezi,« je povedal in nadaljeval: »S to regijo imamo tudi močne ekonomske odnose.« Pobuda procesa Brdo naj bi poslala sporočilo upanja za ljudi, ki imajo za seboj težke tragedije.
Slovenija pa je, tako Hollande, most med EU in Balkanom: »Slovenija je referenčna točka, glede na to, da se je bila zmožna pridružiti EU. Lahko bi bila drugačna država na tem območju, a se je odločila, da bo pomagala drugim.«
Napori slovenske vlade vzbujajo zaupanje
Dejal je, da je bila Francija ena od pobudnic za širitev EU na Balkan, od tega pa lahko pričakujemo mir in stabilnost. Nadaljeval je, da pa bi lahko sčasoma tudi okrepili gospodarske vezi, saj bi lahko bila francoska gospodarska podjetja bolj prisotna na tem področju. Francija je sicer v prihodnjih mesecih pripravljena okrepiti angažma na zahodnem Balkanu.
Na vprašanje, kakšno sporočilo bi bilo za zahodni Balkan, če bi Slovenija morala prositi za finančno pomoč, je Hollande odgovoril, da slovenskemu bančnemu sistemu zaupa. Da pa mora ta tako kot v drugih državah, dokazati, da je zanesljiv. »Spremljamo napore slovenske vlade in to nam vzbuja zaupanje,« je izpostavil. Pahor je nemudoma izpostavil, da se bo Slovenija sama, brez tuje pomoči, rešila iz krize, dejal pa, da bo največji zalogaj sanacija bančnega sistema.
Osredotočenost na gospodarsko rast, ne varčevalne ukrepe
Hollande je zavrnil strahove glede obstoja evroobmočja: »Nikakršnega dvoma ni, da bodo države ostale v evroobmočju, kljub političnih težavam v nekaterih državah,« je dejal.
Po njegovem se je namesto na razmišljanje o obstoju evroobmočja potrebno osredotočiti na izhod iz recesije. »Evropa se mora osredotočiti na iskanje gospodarske rasti in ne na stroge varčevalne ukrepe,« je poudaril Hollande, in med drugim izpostavil potrebo po dolgoročnih politikah na področju energetike in industrije.
Glede gospodarskih razmer v Evropi je francoski predsednik optimističen: »Cela vrsta kazalcev, ki so bili objavljeni v zadnjih nekaj dneh, govori o tem, da imamo dobre razloge, da verjamemo, da bomo izšli iz krize,« je še dejal.
»Živimo na ozkem pasu, ki je bil vedno hkrati priložnost in nevarnost«
Slovenski predsednik je sicer pojasnil, da so v proces Brdo vključene države z različnimi statusi, Slovenija je denimo članica EU, Nata, evroobmočja in schengna, druge pa nimajo niti enega od teh statusov. »Živimo na ozkem pasu, ki je bil vedno hkrati priložnost in nevarnost. Glede tega razpotja gremo po poti priložnosti, zavedajoč se, da proces širitve ne bo šel tako hitro, kot si želijo države aspirantke,« je povedal.
V vmesnem času si je po njegovih besedah treba prizadevati za spravo, da držav na tem področju finale širitvenega procesa ne bi pripeljal do novega vrelišča. »Bolj kot bomo probleme reševali, bolj bo prostor atraktiven za širitev,« je komentiral odprte težave med državami.
Za vstop Srbije v EU Nikolića ne skrbi
Srbski predsednik Tomislav Nikolić se je na srečanju sestal s hrvaškim kolegom Ivom Josipovićem. Po pogovorih je povedal, da je prišel čas, da se predsednika odkrito pogovarjata o vsem, da državi mirno kreneta naprej. Beseda je tekla o zadnjih aretacijah, odprtih tožbah med državama in vprašanjih zgodovinskih učbenikov za otroke. Josipovič bo jeseni obiskal Beograd, ko naj bi razrešila več odprtih vprašanj.
Po Nikolićevem mnenju Francija ni izkoristila gospodarskih priložnosti, ki ji jih je nudila Srbija, so jih pa bolje Italija, Slovenija, Avstrija in Nemčija. Dejal je, da je Slovenija pobudnik v celotni regiji in izpostavil, da se državi medsebojno potrebujeta. Slovenija je na primer Srbiji potrebna zato, ker ima kot edina država na tem območju odprti dostop do azijskih, afriških in latinskoameriških trgov.
Na vprašanje, kdaj bo Srbija postala članica EU in ali ga skrbi zmanjšan entuziazem za širitev, je odgovoril, da ga ne skrbi. Zgodba o pomanjkanju entuziazma je samo zgodba, EU pa se mora širiti, je prepričan. Vprašal je še, zakaj bi bili v Srbiji, Črni gori in Makedoniji slabši od drugih.
