Bratuškova je napovedala, da bo osnutek nove koalicijske pogodbe, ki ga pripravlja Pozitivna Slovenija, narejen v kratkem. Potem se mora o vsebini uskladiti še koalicija, predsednica vlade pa ocenjuje, da med partnerji ni toliko razlik, kot je videti od zunaj.
"Po mojem mnenju so nujne tri prioritete. Sanacija gospodarstva, skrb za mlade in zdravstvena reforma in verjamem, da se bodo s tem strinjali tudi koalicijski partnerji," je prepričana Bratuškova.
Novi imeni na mestu gospodarskega in zdravstvenega ministra bosta sledili šele po uskladitvi o novi pogodbi, večje rekonstrukcije vlade pa ne napoveduje. So pa mogoče spremembe, "pa ne zato, ker ministri ne bi dobro delali, ampak zaradi bolj učinkovitega povezovanja". Več premierka za zdaj ne more povedati, javnost pa naj bi podrobnosti izvedela kmalu.
Omerzelovo podjetje ne bo smelo poslovati z ministrstvom ali družbami v državni lasti
Infrastrukturni minister Samo Omerzel za zdaj ostaja na svojem položaju, bo pa tudi zanj veljalo, da njegovo podjetje ne bo smelo poslovati z ministrstvom ali družbami v državni lasti.
Glede zdravstvene reforme je premierka zatrdila, da se vse štiri stranke zavzemajo za ohranitev dobrega javnega servisa v zdravstvu. Storitve v zdravstvenem sistemu se bodo morale po njenih besedah razmejiti na javni in zasebni del in ne tako kot zdaj, ko se oba prepletata. Pregledati bo treba tudi sistem koncesij.
Drugo vprašanje, ki ga izpostavlja predsednica vlade, je košarica zdravstvenih storitev in dodatno zavarovanje, tretje pa mreža zdravstvenih storitev. "Ne govorim o zapiranju bolnišnic, treba pa se je pogovarjati o njihovi specializiranosti," je pristavila in dodala, da podrobnosti o tem še ni.
Bratuškova razmišlja, da bi k projektu povabila tudi opozicijo in še dodatne strokovnjake, da bi torej ustanovili poseben svet za spremembe na področju zdravstva. "Zdaj ni več mogoče odlašati, enako kot pri sanaciji bank, pri kateri predolgo ni bilo narejeno nič," je še povedala premierka.
Glede sanacije bank je premierka povedala, da po izvedenih ukrepih posebnega razloga za veselje ne vlada ne Banka Slovenije nista imeli, saj so stroški sanacije bank izjemno visoki in jih bodo nosili davkoplačevalci.
Bratuškova prepričana, da poroštva za obveznice DUTB ne bodo unovčena
Na vprašanje, če bo Slovenija uspela pokriti skupne potencialne stroške sanacije bank, ki znašajo od pet do šest milijard evrov, je premierka odgovorila pritrdilno.
Prepričana je, da poroštva za obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne bodo unovčena, prav tako naj bi dobro upravljanje premoženja s strani DUTB lahko povrnilo velik del porabljenih sredstev.
Glede Gorenjske banke in Banke Celje, za katere se ugiba, da ju bo na koncu prav tako morala reševati država, pa Bratuškova meni, da bi lastniki za ti dve banki lahko dobili strateškega partnerja. "Pri omenjenih dveh bankah ne gre za tako velike zneske, naj se potrudijo in zadeve rešijo tako, kot jih morajo rešiti odgovorni lastniki," je povedala.
Na vprašanje, če se strinja s predsednikom republike Borutom Pahorjem, da bi morala država prodati vse banke, je Bratuškova odgovorila, da je bolj zadržana in da bi za zdaj ostala pri sklepu DZ, da se v NLB ohrani 25 odstotkov in ena delnica.
Premierka za zdaj nima razlogov, da ne bi zaupala v trenutna vodstva državnih bank. Edina zahteva, ki jo ima vlada do njih, je sicer po njenih besedah ta, da morajo pri odkrivanju kaznivih dejanj absolutno sodelovati. "Če ne bodo sodelovali, bomo kot lastniki zahtevali spremembe," je bila jasna.
»Zgolj sanacija bank ne bo dovolj«
Bratuškova je še enkrat zatrdila, da imajo pri preprečevanju korupcije vse pristojne ustanove njeno osebno podporo in podporo vlade, ta pa je pripravljena zanje zagotoviti tudi dodatna sredstva. "Več kot to, da imajo vsi, ki preganjajo korupcijo, mojo polno podporo, težko naredim," je dodala.
Je pa predsednica vlade še enkrat zatrdila, da zgolj sanacija bank ne bo dovolj in da mora zdaj nujno slediti še sanacija gospodarstva. Pri tem je izpostavila pomen prenovljene insolvenčne zakonodaje, katere priprava je sicer trajala dlje od njenih želja, a vseeno pomeni osnovo za ohranjanje zdravih jeder v podjetjih in delovnih mest.
Pri tem kot ključno vidi razlastitev slabih lastnikov, a mora za zdrava jedra istočasno obstajati dober strateški načrt. Za prestrukturiranje gospodarstva so po njenem prepričanju potrebni dobri kadri. V ta namen se zavzema za večje odpiranje do tujine in dajanje priložnosti mladim, tako tistim doma kot tistim, ki delajo v tujini.
Kombinacijo domačega in tujega znanja vidi tudi kot jamstvo, da bosta prestrukturiranje slabih bančnih terjatev in naslednja faza privatizacije potekali pregledno in v dobro skupnosti.
