Program stabilnosti do začetka maja

Obisk v Bruslju je ocenila kot uspešen. Povedala je, da je imela z vsemi tremi predsedniki konstruktivne pogovore. Kot še posebej konstruktivnega je izpostavila sestanek s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, s katerim sta se odprto pogovarjala o problemih, ki jih Slovenija ima. Pojasnila je, da ko govori, da Slovenija potrebuje čas, v mislih nima mesecev ali tednov, čeprav bi jih potrebovali, temveč dni. Trenutni dogovor predvideva, da lahko Slovenija s programom stabilnosti zamudi tri tedne in sicer do začetka maja. Bratuškova je kot cilj izpostavila 9. maj, nato pa bodo sprejete rešitve sporočili še v Bruselj. Nadaljevanje seje o fiskalnem pravilu je sicer predvideno za 7. maj.

Kot glavno prednostno nalogo Slovenije ocenjuje stabilizacijo bančnega sistema, a za to potrebujejo zelo natančne številke, ki bodo pokazale, koliko terjatev je bilo in kako draga bo potrebna dokapitalizacija. Povedala je, da so bile v preteklosti operativne reči zelo slabo narejene.

Ne moremo podirati, ampak graditi na tistem, kar že imamo

»Nova vlada, pa katerakoli to je, ne more podirati in začeti vsega na novo, saj za to ni časa. Treba bo nadaljevati z reformami, ki smo ji že sprejeli,« je povedala Bratuškova. V prvi vrsti so tukaj sanacija bančnega sistema, nadaljevanje konsolidacije javnih financ (ta sicer ne sme škodovati ali zniževati gospodarske rasti) in začetek privatizacije. Koalicija se je, tako Bratuškova, dogovorila, da bodo nemudoma začeli s prodajo ene ali dveh večjih gospodarskih družb, sama pa si želi, da bi bila ena od njih banka, saj bi bil to dober signal za tujino. Predlog za soglasje k posamičnim prodajam večjih podjetij bo vlada v kratkem, predvidoma v 14 dneh, poslala v DZ, je napovedala.

Za klasifikacijo vseh državnih naložb pa po njenih besedah potrebujejo nekoliko več časa, »ker so interesi različni«.

Slovenija ni tema pogovorov v Dublinu

Predsednica vlade je pojasnila, da Slovenija danes ne bo tema srečanja Ecofina, je pa res, da se na vseh takšnih srečanjih dogaja več vsestranskih sestankov. Tako se bo minister za finance Uroš Čufer zagotovo sestal z več ljudmi, kar se zdi Bratuškovi edino prav. »Nov je, prav je, da spozna čim več različnih ljudi in se z njimi pogovarja,« je povedala.

Da Slovenije ni na dnevnem redu današnjega neformalnega zasedanja finančnih ministrov članic območja evra, je poudaril tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. »Slovenije ni na dnevnem redu. To je edini odgovor, ki ga boste dobili,« je odgovoril na vprašanje, ali je Slovenija naslednja v vrsti za finančno pomoč.

Stanje proračuna vse prej kot dobro

Bratuškova je spregovorila tudi o stanju proračuna. »Stanje, ki smo ga dobili v roke od prejšnje vlade, je vse prej kot dobro,« je bila jasna. Povedala je, da proračun ni bil dobro sprejet, in da danes obstaja razkorak med proračunom, ki je bil sprejet in stanjem, kakršno je danes. A meni, da je treba težave sedaj rešiti, ne pa gledati nazaj. Vendarle pa je hotela javnost in poslance seznaniti s stanjem, v kakršnem je nova vlada dobila proračun v svoje roke. Razmišlja, da bi številke odnesla tudi v DZ ali pa vsaj do odbora za finance. »Prav je, da se pokaže slika, v kakem stanju je nova vlada dobila proračun v roke,« je ponovila in dodala, da bo rebalans proračuna po vsej verjetnosti potreben, kakor tudi dvig katerega od davkov.

Po zadnjih dostopnih podatkih finančnega ministrstva je proračunski primanjkljaj do konca februarja znašal že 487 milijonov evrov, kar je skoraj polovica načrtovanega za celo leto.

Po njenem mnenju je bila januarja narejena velika napaka, da se ministrstvo za finance ni zadolžilo, saj je bilo na to pripravljeno. »Ne vem, zakaj je prejšnji predsednik vlade to ustavil. Danes bi bilo zaradi tega manj špekulacij, pa tudi težave bi reševali v malo manj stresni situaciji,« je razložila.

fiskalno pravilo evrska kriza