Bratuškova je uvodoma zavrnila očitke, da vlada v postopku sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ni bila pripravljena komunicirati z javnostjo. Kot je opozorila, se je denimo sama na temo davka dobila tako s predstavniki kmetov kot obrtnikov.
SLS v nasprotovanju sama
Ob tem je ocenila, da je SLS pri nasprotovanju davku ostala sama. Skladno s tem je prepričana, da jih v SLS ne skrbi stiska prizadetih temveč župani iz vrst njihove stranke, ki jim zdajšnja ureditev omogoča »bistveno manj« transparentno delovanje, kot jim ga bo nova.
Predsednik SLS Franc Bogovič je danes sporočil, da so zbrali že 75 tisoč podpisov proti nepremičninskemu davku.
Predsednica vlade je v nadaljevanju ponovila, da je davek na nepremičnine eden najbolj razširjenih davkov v EU in da ga ne poznata le Malta in Hrvaška. Tudi po višini obdavčitve bo Slovenija na povprečju unije, je pristavila.
Pravično: kdor ima več, bo plačal več
Poleg tega je davek na nepremičnine po njenih besedah davek od premoženja in ne od rednih dohodkov. »Kdor ima več, bo plačal več,« je poudarila. To je »absolutno« pravično, verjame.
V zvezi z negativnim vplivom davka na gospodarstvo je pojasnila, da je govorila z več direktorji in da so ji ti dejali, da bodo po novem plačevali enako ali celo manj.
Popustljivost s kmeti
Dotaknila se je tudi kmetov in spomnila, da so v pogovorih z njimi v postopku sprejemanja zakona »zelo popustili«. Ob tem je bila kritična, saj da bi bili lahko traktorji, ki so se protestno vozili okoli državnega zbora, vredni po 150.000, 200.000 evrov.
Tudi povprečna slovenska družina, ki ima stanovanje v velikosti 68,7 kvadratnega metra, ocenjeno na 78.000 evrov, naj po novem ne bi bila bistveno bolj prizadeta - razlika naj bi znašala tri evre. Precej huje bi bilo, če bi bil sprejet krizni davek, ki ga je predlagala SLS, je zatrdila. Če bi nekoga s povprečno plačo obremenili s kriznim davkom, bi ta plačal 10-krat več kot sedaj, je izračunala.
Novi popravki pokojninske zakonodaje
Da bodo kmalu potrebni novi popravki pokojninske zakonodaje, je Bratuškova povedala v odgovoru na poslansko vprašanje Marjane Kotnik Poropat (DeSUS), ki jo je zanimalo, ali se vlada že ukvarja z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. Slednjega mora država ustanoviti do začetka leta 2015, z njim pa naj bi financirala primanjkljaj v pokojninski blagajni.
Z ustanovitvijo omenjenega sklada se vlada po besedah Bratuškove ukvarja. Trenutno preverjajo, kako imajo omenjeni sklad urejene druge države, iščejo pa tudi možne vire financiranja za sklad, je povedala.
Glede pokojninske reforme je premierka še dodala, da se bo v naslednjem letu začela pripravljati nova Bela knjiga o reformi pokojninskega sistema, ki bi pomenila začetek širše razprave o pokojninskem sistemu.
Kako preprečiti beg možganov v tujino?
Poslansko vprašanje premierki je postavila tudi poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak, ki jo je zanimalo, kaj bo vlada naredila za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi - ta je trenutno 23-odstotna - in kako bo preprečila t. i. beg možganov v tujino.
Bratuškova je povedala, da bo država v naslednjih dveh letih za programe za mlade namenila okoli 160 milijonov evrov. Med drugim namerava v naslednjem letu za šest odstotkov povišati sredstva za programe aktivne politike zaposlovanja. V okviru evropskih projektov ji je tudi uspelo zagotoviti 9,2 milijona evrov za pobudo za mlade, sprejela je tudi zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, po katerem delodajalcu, ki za nedoločen čas zaposli brezposelno osebo mlajšo od 30 let, dve leti ni treba plačati prispevkov.
Novakovi in prejšnji vladi je Bratuškova poočitala, da je v enem letu, kolikor je bila na oblasti, naredila premalo za mlade, saj da se je Slovenija v drugi polovici leta 2012 uvrstila na prvo mesto po rasti brezposelnosti mladih. V tem času se je namreč brezposelnost mladih po njenih besedah s 17,7 povišala na 23,3 odstotka. »Mi te številke sicer nismo uspeli znižati, je pa dejstvo, da se ne povečuje več,« je dejala.
Razlogi za optimizem, ne pa še za veselje
Bratuškova je danes ponovila, da je trenutno v Sloveniji veliko razlogov za optimizem, strinja pa se, da ne tudi za veselje, saj je treba še veliko postoriti. Poudarila je, da je na čelo vlade stopila, ko je država beležila 4,5-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP). Širclja je v tej luči opomnila, da se je gospodarstvo ves čas vlade Janeza Janše krčilo po več kot triodstotni stopnji, že v prvem četrtletju pod njenim vodstvom pa je bil padec 1,7-odstoten.
Na odhodkovni strani je omenila dogovor s sindikati javnega sektorja, s katerim bo lahko država na letni ravni privarčevala nekaj manj kot 200 milijonov evrov, ter ukrepe na področju sociale, s katerimi se je v zadnjih dveh letih prav tako naredilo za 200 milijonov evrov prihrankov.
Zadolževanje te vlade bistveno drugačno od Janševe
Priznala je, da politika zadolževanja te vlade ni bistveno drugačna od Janševe, da pa je prav Janševa ekipa izvedla najdražjo zadolžitev doslej, ko je pristala na 5,5-odstotno obrestno mero. Tedaj se je sicer Slovenija zadolžila za ročnost desetih let.
Zadolževanje bo po besedah Bratuškove potekalo tako dolgo, dokler za sanacijo dolgov ne bo dovolj denarja iz davčnih prilivov. Socialne države namreč ne misli ukiniti, je sklenila predsednica vlade.
