Po večmesečnem neuspešnem usklajevanju ministra za zdravje Tomaža Gantarja z Državljansko listo si vlada daje še eno priložnost, da se dogovorijo o interventni zakonodaji za reševanje zdravstva. Premierka Alenka Bratušek pričakuje, da se bodo uskladili do torka, vlada pa bi lahko interventne ukrepe obravnavala prihodnji četrtek.
A kaj lahko se zgodi, da bo ob dodatnem približevanju željam DL, da samostojnih podjetnikov ne bi obremenjevali z višjimi prispevki, od finančne injekcije za vse bolj obubožano zdravstvo ostalo bore malo. Nad nezmožnostjo politike, da bi poskrbela vsaj za najnujnejše spremembe, so medtem razočarani predstavniki zdravnikov in bolnikov.
Po popuščanju še več popuščanja?
Bratuškova je včeraj ugotavljala, da bo treba poskrbeti za možnost preverjanja, ali si samostojni podjetniki upravičeno izplačujejo minimalno plačo. Da zaradi zlorab ne bi smeli dodatno obremenjevati tistih samostojnih podjetnikov, ki zares zaslužijo zelo malo, so sicer opozarjali nasprotniki dviga minimalnih prispevkov za to skupino. Kot je včeraj opozoril Gantar, pa ob obstoječem informacijskem sistemu dejanskih zaslužkov samostojnih podjetnikov praktično ni mogoče ugotavljati. To so upoštevali tudi pri pripravi predloga, ki po zadnji različici prispevke za to skupino dviguje z najmanj 105 na najmanj 133 evrov na mesec. »Zdaj moramo videti, kako bi to naredili na čim bolj pravičen način,« ugotavlja Gantar, ki v primeru nadaljnjih blokad znotraj vlade dopušča možnost iskanja podpore pri opoziciji in odstopa. Kot je spomnil, so pri pripravi interventne zakonodaje že precej popuščali. Nazadnje so iz nje izvzeli prispevke iz dividend in najemnim, že pred tem so omilili dvig prispevkov za samostojne podjetnike in se odpovedali dvigu prispevkov za kmete; učinki višjih prispevkov so s prvotnih 100 milijonov evrov dodatnega denarja tako padli na 48 milijonov evrov na letni ravni.
Do ravnanja DL je kritičen tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. »Čudi me, da bi tisti, ki se razglašajo za liberalce, radi imeli ultrasocialističen zdravstveni sistem. Ne more liberalen sistem s svobodnim določanjem cen veljati le za realni sektor, za javnega pa ne.« Na ZZZS ob tem pričakujejo, da bo prihodnje leto zmanjkalo za okoli 150 milijonov za financiranje zdravstva. Nekaj deset milijonov obveznosti bodo prenesli v leto 2015, v letu 2014 pa načrtujejo za slabih 90 milijonov evrov minusa – skrb, kako ga pokriti, tokrat prepuščajo vladi in državnemu zboru.
Bolniki med krčenjem standarda in negotovostjo
Bolnike je medtem vse bolj strah, kaj jih čaka, je opozorila predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar. »Strah hromi imunski sistem, kar lahko poslabša izid zdravljenja. Bolnik se lahko tako stalno boji, ali bo dobil neko preiskavo, zdravilo ali metodo, namesto da bi vso energijo vlagal v boj proti bolezni. Želimo si, da bi nam nalili čistega vina. Postaviti bi se morale prioritete,« je opozorila Senčarjeva. Da so bolniki vse bolj nezadovoljni, je na okrogli mizi zdravniške zbornice o varnosti oskrbe bolnika v zaostrenih gospodarskih razmerah opozorila tudi ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Kot pravi, se je število pritožb v zadnjem času podvojilo, narašča pa zlasti nezadovoljstvo z dostopnostjo oziroma pravicami v zdravstvu. Čakanje, na primer na preiskave, se podaljšuje, kar je na koncu tudi najdražje. »Sem na bolniški, jemljem denar zavarovalnici, jaz bi pa rad šel delat,« je Hlade-Zoretova povzela besede enega od bolnikov, ki so se obrnili na njo.
Predsednik zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je opozoril, da je zdravstvo s krizo v nekaj letih izgubilo okoli 350 milijonov evrov, hkrati pa že več kot desetletje čaka na reformo. »V družbi so tudi silnice, ki želijo ohraniti stanje takšno, kot je,« je opozoril. Osnovni pogoj za uspeh zdravstvene reforme je po njegovem racionalizacija, hkrati pa bi bilo treba vlagati v področja, kjer ima to velike učinke: v preventivo, javno zdravje in družinsko medicino. Predsednik sindikata zdravnikov Fides Konrad Kuštrin pa je poudaril, da je za spremembe v prvi vrsti odgovorna politika. »Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je sposobnost vlade, da reši državo, če se ne more uskladiti niti o interventni zakonodaji, ki naj bi omogočila preživetje zdravstva vsaj do konca leta.«
