»Na sestanku s predstavniki Fidesa smo se dogovorili, da bo sindikat do torka pripravil svoj pisni predlog uvedbe povečanega obsega dela v rednem delovnem času. Vodstvo bo predlog preučilo in nanj odgovorilo do torka,« so včeraj sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
13 let star rentgen
Še dan prej iz sporočil direktorja Gregorja Pivca ni bilo mogoče razbrati spravljivosti. Nasprotno: prvi mož UKC Maribor je raje v javnosti obračunaval z interventno kardiološko ekipo pod vodstvom predstojnika Vojka Kaniča. Ta se je lani uprla upravi in vztraja pri odločitvi, da zunaj rednega delavnika ne bodo operirali za mizerno plačilo, ki jim od poletja pripada za izvajanje urgentnih posegov na bolnikih s srčnim infarktom.
Kanič nas je najprej odpeljal v kirurško sobo, v kateri izvajajo posege na bolnikih s srčnim infarktom. »Poglejte: ta 13 let stari rentgen za invazivno srčno diagnostiko, brez katerega ne moremo operirati, je že zdavnaj amortiziran in zrel za odpis,« je opozoril predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo. »Ko se aparat pokvari, ostane severovzhodna Slovenija brez možnosti zdravljenja, ki je mnogo bolj učinkovito in ima nižjo stopnjo smrtnosti kot metoda z razstapljanjem strdkov. Na to dejstvo opozarjamo upravo že več kot šest let, vendar se nakup nove naprave venomer umika s seznama nakupov.«
Odsluženi rentgen ni edini razlog, zaradi katerega so mariborski kardiologi nezadovoljni. Konec leta smo že pisali o sporu zaradi plačevanja urgentnih posegov na bolnikih s srčnim infarktom. Odkar v UKC Maribor izvajajo sodobno metodo operativnega zdravljenja z vstavljanjem srčnih opornic, je bila urgentna ekipa plačana po posegu. »Pravzaprav nam je za opravljeno delo pripadalo dogovorjeno število nadur, kakor je to tudi urejeno v Ljubljani,« izpostavi Kanič.
Lani pa je UKC Maribor uvedel elektronsko evidentiranje delovnega časa. »Po novem smo v absurdni situaciji: hitreje opravimo urgentni poseg, nižje plačilo dobimo,« izpostavlja Kanič. Celotna štiričlanska ekipa, ki je doma v stalni pripravljenosti, se mora na svoje stroške pripeljati v službo, plačati parkirnino, za poseg pa zaslužijo vsi skupaj manj kot 40 evrov neto, kar ni niti odstotek zneska, ki ga kliničnemu centru za eno intervencijo izplača zavod za zdravstveno zavarovanje. Ta znesek znaša okoli 4300 evrov.
Pivec nad upornike z dekretom
Interventna kardiološka ekipa se je poleti uprla takšnemu aranžmaju, na podlagi katerega za to dodatno delo zaslužijo od 310 do 950 evrov bruto na mesec. Direktor Pivec je najprej izkoristil pravico delodajalca in je upornike za šest mesecev razpisal na delo v pripravljenosti brez njihovega soglasja. Pred božičem pa jim je sporočil, da bo enak aranžma obveljal tudi v prihodnje, češ da morajo nadaljevati nujne operativne posege, sicer bi obstajala »resna ogroženost zdravja in življenja bolnikov severovzhodne Slovenije«.
Člani kardiološke ekipe, ki so zdaj vsak tretji dan v pripravljenosti na domu, so zahtevali sestanek z upravo. Še preden se je slednja seznanila z njihovimi sindikalnimi zahtevami, je izpeljala medijski protiudarec. Javnosti je razposlala seznam nadur, iz katerega izhaja, da je članom interventne ekipe zaradi spremembe evidentiranja bistveno upadel zaslužek iz opravljenih nadur med pripravljenostjo. Predstojniku Kaniču se je ta znesek z 2547 evrov (junij) znižal na 600 evrov bruto (oktober).
V ukinjenem zaračunavanju posegov Pivec celo zaznava morebitna koruptna dejanja. »Kakršno koli evidentiranje neopravljenih nadur ni samo pravno sporno, ampak tudi etično zavržno,« je prepričan direktor.
»Zaradi takšnega nesramnega sprenevedanja pričakujem opravičilo uprave,« je ogorčen Kanič, ki upa, da bo nazadnje vendarle prevladal razum. »Način plačevanja je bil pred 11 let dogovorjen z upravo in mi smo ga zmeraj strogo spoštovali. Za posameznih poseg smo si pisali od tri do pet ur in bili smo tako korektni, da smo v primeru, ko smo presegli maksimalnih 16 ur, dodatne posege opravili brez plačila.«