Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je konec minulega tedna začelo poletni del splošne promocije hrane iz naše bližine, a je to promocijsko akcijo močno zamajalo razkritje TV Slovenija, da nekateri prodajalci sadja in zelenjave v Kopru živila kupujejo na veletržnici v Trstu, nato jih na slovenskih tržnicah ponujajo kot živila slovenskega izvora. Bo torej MKO s proračunskim denarjem – letos ga je za ta namen na voljo okoli dva milijona evrov – promoviralo nakup uvožene hrane?

»Osebno zelo obsojam tovrstno ravnanje, ko skuša nekdo služiti z zavajanjem, nepoštenimi praksami in lumparijami na področju, za katero s težavo skušamo doseči, da bi bilo za Slovenijo strateško pomembno. Ker uspešno gradimo vez med lokalno proizvodnjo in državljani, je nujno, da se mora to razkritje končati s kaznovanjem lumpov,« meni kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan, ki svojo ministrsko podobo gradi prav na poudarjanju uživanja v Sloveniji pridelane hrane, torej domače.

Domače

Toda Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, pravi: »Upam, da se bomo ob tem razkritju vsaj malce zamislili nad velepridevnikom domače, ki vlada pri nas. Pred časom sem govoril z eno od prodajalk na koprski tržnici. Rekla mi je: bolj je nonica stara in skrivenčena, prej kupi špansko ali italijansko sadje in zelenjavo ter ju prodaja kot domače.« Fras ugotavlja, da v Avstriji, kjer sicer vlada velika privrženost vsemu, kar je avstrijskega izvora, promocije ne gradijo na pridevniku domače. »Govorijo o nekih drugih kakovostih, ki jih je mogoče preveriti, saj za njimi stojijo standardi. Pri nas pa kmetijski minister razpreda le o domačem. Toda domače ni noben standard, saj v Sloveniji niti semena skoraj ni več domačega. Kmetijska politika s sloganom domače ni razvojna,« meni Boris Fras, ki za slovensko kmetijstvo ugotavlja, da je kmetijstvo kšeftanja, ne proizvodnje: »Slovenci smo furmani: dobimo, damo naprej in vzamemo svoj delež. Tudi v kmetijstvu je tako. Takšno je stanje duha in ne vem, ali ga bo z inšpekcijskimi nadzori mogoče izkoreniniti.« Naš sogovornik je prepričan, da bi lahko »kšeftarstvo« deloma zajezili s tem, da bi na tržnicah dovolili živila prodajati le kmetom, tisti s statusom samostojnih podjetnikov pa naj po njegovem (pre)prodajajo v trgovinah.

MKO pripravlja novelo zakona o kmetijstvu, kar je po navedbah ministra Židana idealna priložnost, da vanjo vnesejo tudi spremembe, ki bodo zagotovile več reda pri prodaji živil na tržnicah. Med drugim napoveduje nesorazmerno visoke kazni za lumpe. »Da ne bi nekdo, ki rad dela prekrške, morebitne kazni prek cene proizvoda zaračunal kar kupcu. Sumi, da se dogaja tudi to, obstajajo,« pojasnjuje Židan.

Strožje tudi za kmete

Novi zakon o kmetijstvu naj bi stopil na prste tudi kmetom. Ti lahko po veljavni ureditvi proizvode prodajajo po vsej Sloveniji, ne da bi se bili poprej dolžni registrirati kot nosilci živilske dejavnosti, ki morajo edini živila označevati tako, da je zagotovljena njihova sledljivost korak nazaj. Po novi ureditvi bodo lahko kmetje svoje proizvode prodajali brez registracije le na kmetiji, in to v zelo omejenih količinah (zdaj teh omejitev ni), v primeru večje proizvodnje pa se bodo morali registrirati kot nosilci dejavnosti.

Ivan Bučar, direktor GIZ Slovenska zelenjava, nam je pred časom priznal, da bodo morali kmetje pomesti pred lastnim pragom in se sprijazniti z ukinitvijo dvojnega statusa (samostojnega podjetnika in kmeta), ki ga imajo nekateri od njih. »Bodi kmet in ponujaj samo to, kar je sezonsko. Ko ni sezone, lahko prodajaš nesezonsko zelenjavo le, če imaš družbo z omejeno odgovornostjo, sicer smo slovenski kmetje enaki kot Albanci. Kmetje smo posebna pasma: ko pride kmetijski inšpektor, imajo tablice obrnjene na s. p., ko pride tržna inšpekcija, pa na napis 'kmetija',« je razkril Bučar.

Jožice Bolčič, predsednice koprske zadruge Agraria, ki tudi sama prideluje zelenjavo, najnovejše razkrinkanje goljufov na koprski tržnici ne preseneča. »Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo to zgodilo, saj se je goljufanje razpaslo čez vse meje. Nam, ki sadje in zelenjavo pridelujemo z lastnimi žulji, ob tem ni vseeno, saj to meče senco na vse, tudi na tiste, ki delamo pošteno in prodajamo le svoje pridelke. Razočarana sem, ker sem na TV-posnetkih videla ljudi, ki so za zaslužek pripravljeni narediti marsikaj. Večino jih poznam: imajo en svoj pridelek, vse drugo kupijo in prodajajo kot domače, zato je prav, da so jih razkrinkali. Zaslužijo si tudi kazen,« je prepričana Bolčičeva.