Po podatkih državnega statističnega urada je v prvih treh četrtletjih leta Slovenijo obiskalo tri odstotke več turistov kot lani v tem času, statistiko o številu prenočitev pa so izboljšali za odstotek. Tisti, ki so na državni ravni pristojni za turizem, so s tem izkupičkom zelo zadovoljni, v turističnem gospodarstvu pa ne. »Žal se državni birokrati sprenevedajo in trosijo neresnice o uspešnosti slovenskega turizma, saj ta že vse od leta 2008 ustvarja vedno večjo izgubo,« opozarja Bogdan Lipovšek, glavni direktor ljubljanskega Grand hotela Union. Po njegovem bi kongresni turizem lahko bil rešitev za večino hudih težav slovenskega turizma, a je tudi glede tega pesimist: »Dokler direktorat za turizem iz državnega proračuna nameni nesorazmerno več denarja za peko potic in krašenje gasilskih domov kot, denimo, za kongresni urad, ki pridobiva kongrese in konference izključno na mednarodnem tržišču, na okrevanje slovenskega turizma ni mogoče upati.«
Lipovšek svojo trditev podkrepi s številkami: Grand hotel Union, ki ga vodi, je pred krizo gostil od deset do dvanajst kongresov na leto, letos le šest. Udeležencev je manj, kongresi so za dan ali celo dva krajši, manj je tudi tako imenovanega podaljšanega bivanja, ko kongresni gost v kraju ostane še dan ali dva zasebno, kot običajen turist.
Ni pa zanemarljiv podatek, da kongresni gost porabi tudi do štirikrat več kot običajen družinski turist. Tudi anketa Turizma Ljubljana, ki so jo opravili oktobra in novembra lani, je pokazala, da kongresni turisti v prestolnici porabijo v povprečju 223,70 evra na dan, kar je 45,17 evra več od povprečne porabe.
Zdravniki še imajo denar...
Svetovno krizo občutijo tudi v drugem pomembnem kongresnem središču pri nas, v portoroških Hotelih Bernardin, ki gostijo okoli 85 odstotkov domačih in 15 odstotkov mednarodnih dogodkov. Kriza se pri njih kaže v previdnem načrtovanju dogodkov, finančne zmožnosti prirediteljev so omejene, zato dogodke skrajšujejo. Pri domačih gostih v Portorožu zaznavajo upad nočitev udeležencev kongresov in konferenc, povečan dnevni obisk gostov in izbiro namestitve v cenovno ugodnejših hotelih.
A povsod le ne varčujejo. Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo si je svoje nedavno 56. dvodnevno strokovno srečanje omislilo (z denarno podporo farmacevtske industrije?) v najprestižnejšem slovenskem hotelu – Kempinski Palace v Portorožu in ga sklenilo z izletom z ladjico ter s kosilom na njej.
Podpora vlade je le načelna
Petra Zabukovec Baruca iz Hotelov Bernardin pravi, da vlada na deklarativni ravni turizem sicer podpira, toda z varčevalnimi ukrepi hkrati vpliva na upad števila udeležencev kongresnih in konferenčnih gostov iz javne uprave oziroma s področij, ki se financirajo iz državnega proračuna.
Bogdan Lipovšek je še ostrejši: »Razne vlade, tudi ta, turizem deklarativno podpirajo, v resnici ga pa s svojim ravnanjem ne samo ovirajo, ampak celo uničujejo dobre nastavke. To je povsem nerazumljivo in s podjetniškega vidika skrajno frustrirajoče!«
Nerazpoznavnost je še vedno v nebo vpijoča
V Grand hotelu Union je le en kongres, ki so ga gostili letos, izpeljal slovenski organizator, a še na tem so bili udeleženci pretežno tujci, vsi drugi so bili mednarodni kongresi in tudi organizatorji so bili tujci oziroma PCO-ji (Profesionalni kongresni organizatorji). Lipovšek hkrati opozarja, da so pri pridobivanju mednarodnih kongresov in konferenc težave tudi z neprepoznavnostjo Slovenije, zato je po njegovem najbolje organizirati obisk PCO-jev v Ljubljani. »Če prepričamo te, smo zmagovalci,« pravi prvi mož Grand hotela Union, zato je po njegovem Conventa v Ljubljani (osrednji marketinški dogodek regije, na katerem se na enem mestu zberejo ponudniki in kupci kongresnih storitev, op. p.) neprecenljiva.
»Prav nerazumljivo je, koliko milijonov evrov je bilo v zadnjih dvajsetih letih porabljenih za tako imenovano promocijo Slovenije, nerazpoznavnost pa je še vedno v nebo vpijoča,« ugotavlja Bogdan Lipovšek.
Miha Kovačič, prvi mož slovenskega kongresnoturističnega urada, ki združuje 66 ponudnikov kongresnih storitev (tudi letališča in ponudnike hrane), pravi, da mednarodna, globalna podjetja kongresov in konferenc ne jemljejo kot strošek, ampak kot neke vrste naložbo, kot del marketinga. »V globalnem svetu, ko smo ljudje vedno bolj pred ekrani ali dlančniki, je osebni stik še toliko pomembnejši,« je prepričan Kovačič. Po njegovih zagotovilih se v mednarodnem okolju število znanstveno-strokovnih srečanj ne zmanjšuje, sta se pa spremenila vsebina in način komunikacije, na nekaterih je manjša tudi udeležba in večji pritisk na stroške. V Sloveniji pa se je število dogodkov, ki jih podjetja razumejo zgolj kot prenos informacij, zaradi krize zmanjšalo.
Varčujejo, zato večerjajo stoje
Kongresnoturistični urad je leta 2006 opravil raziskavo, ki je pokazala, da v Sloveniji ponudniki kongresnih storitev na leto izpeljejo okoli 6000 dogodkov, od tega 80 odstotkov domačih, po deset odstotkov pa tujih in mešanih. Pri tistih, ki organizirajo kongrese in konference za domače goste, je zaradi krize velik pritisk tako na število dogodkov kot tudi na ceno za najem dvoran, gostinskih storitev...
»Varčuje se povsod. Pred leti smo imeli na dnevih slovenskega turizma gala večerjo, letos v Radencih smo večerjali stoje. Zato se vsi še toliko bolj osredotočamo na tuje trge. V kongresnem uradu se ukvarjamo predvsem z mednarodno promocijo, ker se zavedamo, da je v tem največji potencial Slovenije,« pojasni Miha Kovačič in hkrati obžaluje slabo letalsko povezanost naše države: »Za manjše korporacijske dogodke je zelo pomembna dostopnost in Slovenija ima zelo dobro lego. So pa problem letala. Po tej plati smo med slabšimi v Evropi, a se ne znamo organizirati tako, da bi bili dostopnejši.«
Kongresna dejavnost za izhod iz krize
Največ kongresov in konferenc, okoli 60 odstotkov, v Sloveniji izpelje Ljubljana, ki ima dva kongresna centra in nekaj kongresnih hotelov. »Infrastrukture je v Ljubljani več kot v vsej preostali Sloveniji skupaj,« povzame direktor kongresnega urada Miha Kovačič. Ljubljana je po njegovih navedbah tudi prvi kraj v Sloveniji, ki deluje kot eno, saj 22 gospodarskih objektov sedi za isto mizo in se pogovarja o tem, kako doseči, da bo slovenska prestolnica, kar zadeva kongresno dejavnost, še bolj konkurenčna. »Če dobimo kongres s 1500 udeleženci, ki bivajo povprečno tri dni, je to okoli pet tisoč nočitev. Ljubljana ima potencial za rast in prav v kongresni dejavnosti je največja možnost za izhod iz krize,« ocenjuje Miha Kovačič.
Tatjana Radovič, vodja kongresnega urada v Turizmu Ljubljana, pravi, da se je slovenska prestolnica po mednarodni kongresni statistiki ICCA letos uvrstila na 50. mesto globalne lestvice kongresnih mest, kar je bolje kot lani. Tisti, ki se pri nas ukvarjajo s kongresnim turizmom oziroma z industrijo srečanj, kot ga imenujejo v tujini, pa pogrešajo usklajeno, celovito in sistematično statistiko za vse zvrsti kongresnih dogodkov, ki bi bila po oceni Radovičeve najbolj relevantna, če bi jo v okviru turistične statistike vodil državni statistični urad. A teh podatkov na ravni države za zdaj nimamo.
Turizem Ljubljana na svoji spletni strani objavlja koledar potrjenih mednarodnih dogodkov in vodi tudi interno evidenco o mednarodnih srečanjih z manj kot sto udeleženci. Na tej podlagi ugotavljajo, da je bilo letos tovrstnih dogodkov sicer več kot lani (med 65 in 70), a so nekoliko manjši po številu udeležencev, v povprečju se jih je udeležilo po 195 oseb, trajali pa so povprečno 3,3 oziroma 3,4 dneva. V Ljubljani prihodnje leto pričakujejo padec števila mednarodnih kongresov, ponovna rast pa se obeta za leti 2014 in 2015. In kako to vedo? »Pri srečanjih znanstvenih in strokovnih združenj se dogodki potrjujejo tudi za več let vnaprej in kandidature za kongrese, za katere se Ljubljana trenutno poteguje, segajo celo v leto 2019. Gospodarsko-podjetniški dogodki, vključno z motivacijskimi potovanji, pa so bolj kratkoročni – od prvega povpraševanja do izvedbe praviloma ne mine več kot leto dni,« odgovarja Tatjana Radovič.