Druga značilna stvar ob božiču je ustvarjalnost, je pojasnil etnolog Janez Bogataj: »Praznik ima določene vsebine, ki so povezane z ustvarjalnostjo. Ljudje naj bi se na božič pripravljali postopoma ter s tem gradili na pričakovanju. Tega je v sodobni družbi sicer vedno manj, saj zadnji trenutek sežemo po prazniku in njegovih materializiranih oblikah, jih vzamemo z nakupovalne police in praznik se lahko začne. To je nekoliko v nasprotju z bistvom božiča.«
Praznik je nekoč simboliziral sobivanje človeka z naravo, o čemer danes ne moremo več govoriti. Dober primer je okraševanje notranjosti domov z zimzelenim rastlinjem. »Sodobno okraševanje se čedalje bolj seli iz notranjih prostorov. Lep dokaz so prekomerno okrašene hiše in pretiravanje, kot da kažemo bleščavost praznika tistim, ki hodijo mimo nas, ne pa nam samim,« je dejal. »Rastlinje pogosto nadomestita elektronika in plastika, kar je ob velikem poudarjanju narave in trajnostnega razvoja danes smešno.«
Potrošništvo kot največja sprememba
Ena najbolj pomembnih sprememb božiča je v njegovem potrošništvu. »To, da je bil božič na javni ravni po drugi svetovni vojni prepovedan in se je umaknil v intimo družinskih okolij, je bilo v nekem smislu pozitivno. Na ta način je Slovenija dolgo časa kljubovala potrošništvu,« je dejal Bogataj. Pohod potrošniške oblike božiča v Slovenijo se je začel šele po osamosvojitvi, a smo hitro ujeli »globalni potrošniški vlak«.
Božič je bil vedno družinski praznik in v preteklosti so ga vedno praznovali v domačem okolju. »Takrat se ni nikamor hodilo, z izjemo tistih, ki so imeli določeno versko zavest in so šli k polnočnici,« je dejal Bogataj. Danes je drugače. Božič je priložnost za obiske in celo za potovanja.
Poudarek na kulinariki in zgodovinskem spominu
Tako kot pri vseh ostalih praznikih je tudi pri božiču danes velik poudarek na kulinariki. Tudi tradicionalni božič je bil povezan z določenimi jedmi, ki pa so imele predvsem simbolni pomen. Jedi so bile tako rekoč del obreda. »V Sloveniji božič praznujemo na različne načine, ki so povezani ravno z uživanjem določenih prazničnih jedi. Imamo določene stalnice, kot je božični kruh, ki se pojavlja zlasti v vaških okoljih, zadnje čase pa tudi v mestih kot znak nostalgije ali kot iskanje neke nove identitete. Potem je tukaj potica kot kultni izdelek. Tudi potice pa se, kot ostale jedi, med seboj razlikujejo,« je dejal Bogataj.
Spet se pojavlja odhajanje k polnočnicam v manjše cerkve. V številnih krajih danes organizirajo pohod k polnočnici z baklami. Tudi to je »koketiranje« z zgodovinskim spominom. »Očitno je do tega prišlo, ker je bilo v določenem okolju ljudem vrh glave vsega tega avtomatizma. Čeprav moramo upoštevati tudi izumitelje te tradicije - posameznike, ki dajo idejo in jo izpeljejo.
Vse to so zadeve, ki kažejo, da je Slovenija še vedno raznolika, kar moramo čim bolj poudarjati, kajti dokler bomo različni, bomo tudi bogati. Če bomo stoodstotno zapadli v primež potrošniške družbe, potem je to globalni božič, kar ni v redu,“ je zaključil Bogataj.
