Arso v danes objavljenem opozorilu največji pretok reke Krke pričakuje v noči iz sobote na nedeljo ter v nedeljo čez dan, ko lahko Krka v Podbočju preseže pretok 350 kubičnih metrov na sekundo. Opozorilni pretok v višini 200 kubičnih metrov na sekundo pa naj bi Krka presegla že danes dopoldan.
Opozorilne vrednosti pretokov sta presegli tudi Ljubljanica in Vipava, njuna vodnatost pa se prehodno umirja. Arso največji pretok Ljubljanice pričakuje v noči iz sobote na nedeljo ter v nedeljo čez dan, ko lahko preseže 200 kubičnih metrov na sekundo. Ljubljanica bo poplavljala na Ljubljanskem barju v območju pogostih poplav.
Reka Vipava je presegla opozorilni pretok sto kubičnih metrov na sekundo v Dolenju, v prihodnjih dneh pa bo skupaj s pritoki ohranjala veliko vodnatost. Ob ponovnih padavinah lahko poplavi na območjih pogostih poplav.
V soboto bosta ob padavinah narasli reki Reka in Kolpa, pri kateri so prav tako možna manjša razlivanja na območjih pogostih poplav.
V prihodnjih dneh se bodo povečale površine na ojezerjenih delih kraških polj Notranjskega in Dolenjskega krasa. Tam lahko pride do razlivanj na območjih pogostih poplav, v opozorilu še navaja Arso.
Arso: Kakovost zraka v Sloveniji ni skladna z evropsko zakonodajo
Kakovost zraka v Sloveniji ni primerljiva s tisto pred 45 leti, vendar ne moremo reči, da je kakovost zraka pri nas takšna, kot bi morala biti, je v Ljubljani izpostavil prvi mož Arsa Joško Knez. Izpostavil je, da kakovost zraka ni v skladu z evropsko zakonodajo. Največji problem predstavljajo delci PM10, ki so dokazano škodljivi zdravju.
V Sloveniji imamo težave s trdimi delci PM10 (delci, ki so manjši od 10 mikronov) predvsem v zimskih mesecih. Vir onesnaženja s temi delci so predvsem zimska kurišča. »Zimski meseci imajo manj padavin, kotline so manj prevetrene in prihaja do preseganj. Letošnjo zimo je veliko čistejši zrak, saj smo bili deležni več padavin in prevetrenosti,« je na posvetu z naslovom Ali Slovenija dosega cilje na področju kakovosti zraka? še pojasnil Knez.
Po količini izpustov delcev PM10 na prebivalca se Slovenija uvršča kar na četrto mesto v sedemindvajseterici.
Ob tem je Knez opozoril, da država zamuja s sprejemanjem ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka in dodal, da lahko največ za čistejši zrak naredi vsak posameznik. »Pri kuriščih vse več ljudi uporablja tudi vprašljive energente, slabo pripravljena drva in podobno,« je izpostavil in poudaril pomen osveščanja javnosti.
V Evropi je kar 90 odstotkov prebivalcev velikih mest izpostavljenih presežnim vrednostim PM10, je poudaril Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Kot je pojasnil, ti delci prodrejo v zgornje dihalne poti, medtem ko delci, ki so manjši od 2,5 mikrona (PM2,5) prodrejo v celoten organizem in med drugim vplivajo na jetra, srčno-žilni sistem.
V Sloveniji je po Otorepčevih besedah dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij PM10. Znanje o vplivih trdih delcev v zraku pa se vse bolj širi, saj po najnovejših raziskavah vplivajo tudi na živčevje in na srce ter ožilje.
Če bi bil zrak v Ljubljani čistejši za 20 odstotkov, bi po Otorepčevi oceni prebivalci živeli štiri mesece dlje, če pa bi kakovost zraka v prestolnici dosegala zahteve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), pa 1,5 leta dlje.
Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, predvsem ob prometnih cestah, poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih.
Izpusti onesnaževal v zrak so se v obdobju 1990-2011 močno zmanjšali, je pojasnila Martina Logar z Arso. Izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo (dušikovi oksidi, žveplov dioksid, amonijak) so se zmanjšali za 73 odstotkov, izpusti predhodnikov ozona pa za 41 odstotkov.
Primerjava izpustov plinov na prebivalca, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo Slovenijo po podatkih za leto 2010 uvršča na 15. mesto med državami EU. Pri izpustih predhodnikov ozona na prebivalca pa zasedamo visoko sedmo mesto, je pojasnila Logarjeva.
