Agencija je pod drobnogled vzela 16 dobaviteljev zemeljskega plina skupaj z njihovim gospodarskim interesnim združenjem, ki so ta energent slovenskim potrošnikom ponujali, preden je lani jeseni na trg vstopila družba Gen-I, s čimer se je sprožil val zniževanja cen.

Gre za podjetja Adriaplin, Domplan, Energetika Celje, Energetika Ljubljana, Istrabenz plini, Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, Javno podjetje Plinovod Sevnica, Jeko-In, JP Komunalno podjetje Vrhnika, Komunalno podjetje Velenje, Loška komunala, Mestni plinovodi, Petrol, Petrol Energetika, Plinarna Maribor in Plinstal ter Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina.

Izkazana je verjetnost, da so si dobavitelji zemeljskega plina in gospodarsko interesno združenje izmenjevali občutljive poslovne informacije, ter se sporazumeli oz. usklajeno ravnali pri določanju cen zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem, je agencija zapisala v izvlečku sklepa o uvedbi postopka, ki ga je objavila na svojih spletnih straneh.

To predstavlja sporazum oz. usklajeno ravnanje, katerega cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Sloveniji in na notranjem trgu, pojasnjuje agencija, ki poziva k posredovanju podatkov, ki bi lahko bili pomembni za odločitev.

Dobavitelje zemeljskega plina je uvedba postopka presoje domnevnega usklajenega delovanja presenetila. Kot zatrjujejo, se o oblikovanju prodajnih cen niso nikoli dogovarjali. Prepričani so, da je očitek o dogovarjanju pri oblikovanju cen neutemeljen, kar jim bo uspelo dokazati tudi v postopku pred agencijo za varstvo konkurence.

Dodatno so v družbah Plinarna Maribor in Istrabenz plini presenečeni nad dejstvom, da je agencija postopek ugotavljanja kršitve uvedla tudi nad panožnim gospodarskim interesnim združenjem. To združuje sistemske operaterje distribucijskih omrežij, torej distributerje, kar pomeni izbirno javno gospodarsko službo in z dobavo plina, dobavitelji ter nenazadnje oblikovanjem cen nima nikakršne povezave, so zapisali.

Podobno pravijo v Gospodarskemu interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina. "Določanje prodajnih pogojev zemeljskega plina ni v pristojnosti združenja," so sporočili. Agencija je sicer postopek po njihovih informacijah uvedla na podlagi anonimne prijave iz lanskega oktobra.

V Energetiki Celje ob tem opozarjajo, da je slovenski trg razmeroma majhen. "Večina distributerjev je imela istega dobavitelja in podobne nabavne pogoje, same prodajne cene pa so bile različne in tudi uradno objavljene," so sporočili. Nabavne cene so se spreminjale mesečno, posledično pa tudi prodajne cene, ki so po teh navedbah vključevale minimalno maržo.

Da so sklep o začetku postopka prejeli, so potrdili tudi v družbah Petrol in Petrol Energetika. Ker ga še preučujejo, ga ne morejo komentirati, so odgovorili na vprašanje STA.

Po podatkih iz konca leta 2011 se z zemeljskim plinom iz distribucijskih omrežij v Sloveniji oskrbuje 130.152 odjemalcev v 75 občinah. Slovenija nima svojih virov zemeljskega plina in je povsem odvisna od uvoza, predvsem iz Rusije in Alžirije.

Največji delež slovenskega trga zemeljskega plina trenutno obvladuje Energetika Ljubljana s 24-odstotnim tržnim deležem. Sledijo Plinarna Maribor (17 odstotkov), Adriaplin (16 odstotkov), Petrol (osem odstotkov) ter Energetika Celje in Gen-I (po sedem odstotkov), je razvidno iz podatkov Javne agencije RS za energijo.

Gen-I je na trg zemeljskega plina vstopil šele septembra lani, ko je odjemalcem ponudil za približno četrtino nižje cene, kot pa so tedaj veljale pri ostalih dobaviteljih. Sledil je pravi plaz napovedi znižanja cen pri konkurenčnih družbah, tudi za skoraj 40 odstotkov.

V Energetiki Celje pojasnjujejo, da so se razmere v zadnjem času tudi na evropskem trgu zaradi recesije spremenile in posledično je na prostem trgu več plina, dolgoročne pogodbe in zanesljivost pa izpodriva kratkoročno trgovanje. "Tako je tudi nov dobavitelj na slovenskem tržišču to stvar samo pospešil in tudi mi smo se lahko začeli pogajati in si izborili boljše nabavne pogoje," so zapisali.

Medtem ko je v prejšnjih letih dobavitelja zamenjalo le od 100 do 200 odjemalcev letno, pa je ta številka s prihodom družbe Gen-I na trg močno poskočila. V letu 2012 je tako dobavitelja zamenjalo 11.384 odjemalcev, od tega velika večina v novembru in decembru.

Da bodo med drugim natančneje spremljali tudi trge energetike, je pred dnevi v pogovoru za časnik Delo napovedal tudi prvi mož Agencije za varstvo konkurence Andrej Krašek. Agencija, ki je nastala v začetku tega leta s preoblikovanjem Urada RS za varstvo konkurence, bo glede na dosedanje predloge in prijave v prihodnje natančneje spremljala trge energetike, poštnih storitev, prehrane in telekomunikacij. Natančno bodo preučili tudi državni nakup deleža NLB, je dejal.