Predlog sprememb zakona o cestah, ki ga je spisala prejšnja vlada, je bil na včerajšnji seji odbora za infrastrukturo in prostor dokončno umaknjen. Predsednik odbora Samo Bevk je dejal, da je predlog že prvo obravnavo prestal pogojno. »Predlog zakona je bil slabo pripravljen in neusklajen z Direkcijo RS za ceste, zato smo se v koaliciji, potem ko je bilo vložena cela vrsta amandmajev, dogovorili, da ga umaknemo,« je dejal Bevk. Spomnimo, da je predlog sprememb zakona o cestah predvideval ukinitev Javne agencije RS za varnost prometa in prenos njenih pristojnosti na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, s čimer pa se v koaliciji očitno niso strinjali.
S spremembo zakonodaje naj bi minula vlada sicer želela urediti tudi področje zunanjega oglaševanja, vendar pa ima marsikdo pomisleke, ali je pisce novega zakona res vodila želja po večji varnosti v prometu. Kot pravijo predstavniki podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjim oglaševanjem, je predlog napisan ohlapno in površno, predvsem pa ne prinaša nobenih bistvenih izboljšav glede varnosti. Čeprav je objekte za oglaševanje ob državnih cestah v naselju že po zdaj veljavnem zakonu dovoljeno postavljati le zunaj območja prometne signalizacije, elektronski prikazovalniki pa so na območju državnih cest povsem prepovedani, so svetlobne vitrine obravnavane kot izjema. V predlogu novega zakona so ob tem prepovedali še vse druge osvetljene objekte za obveščanje in oglaševanje, »razen obvestil, ki so pomembna za udeležence v prometu«, svetlobne vitrine pa so kljub temu ohranili kot izjemo.
Na pristojnem ministrstvu so nam pojasnili, da »ni nobenega strokovnega argumenta, da bi bile svetlobne vitrine obravnavane ugodneje kot drugi objekti za oglaševanje«, a so k temu dodali, da »pa je res, da niso vsi objekti enako nevarni«. Elektronski prikazovalniki so namreč nevarnejši in zato »popolna izenačitev svetlobnih vitrin in prikazovalnikov verjetno ni na mestu«. Očitkov, da naj bi do takšne dikcije prišlo z lobiranjem v korist Europlakata, ki ima v lasti 90 odstotkov svetlobnih vitrin, na ministrstvu kljub večkratnim prošnjam niso hoteli komentirati. Medtem je slišati tudi, da se je stavek v zakonu znašel zato, ker občine nimajo denarja za avtobusna postajališča, določena podjetja pa so jih pripravljena graditi v zameno za oglaševalski prostor. V vsakem primeru je jasno, da gre za diskriminatorno obravnavo medijev, poglavitni razlog za to pa gotovo ni prometna varnost, pravijo naši sogovorniki.
Koliko časa bo še veljal sedanji zakon, tako ni jasno, je pa Bevk dejal, da priprava novega ni na vrhu seznama prioritet.
