"V združenju Konaz so že pripravili pravilnik, vendar bo zdaj potrebnega še veliko dela, da bomo določili, na kakšen način in koliko naj se zdravilstvo - ki seveda ni in ne more biti zdravstvo - približa zdravstveni dejavnosti. Vsekakor pa želimo področje komplementarne medicine in zdravilstva celostno urediti znotraj zdravstvene zakonodaje in določiti pogoje za opravljanje dejavnosti," je povedal dr. Marjan Česen , ki je na ministrstvu za zdravje odgovoren za področje komplementarne medicine.

Zdravilstva uradno ni

Tako zdravilstva in zdravilcev v Sloveniji uradno sploh ni, čeprav je vsaj obstoj zdravilske dejavnosti omenjen v zakonu o zdravstveni dejavnosti; v njem piše, da smejo zdravstveni delavci uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo za zdravje s soglasjem medicinsko-etične komisije; katere so te metode, ni določeno. Po zakonu minister tudi določi pogoje za opravljanje dejavnosti, prav tako je pristojen za izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Vendar so tudi to zgolj okvirne in začetne določbe v zakonu, ki jih bo potrebno še natančno opredeliti; prav zaradi neurejene zakonodaje ministrstvo za zdravje do zdaj soglasij za opravljanje dejavnosti komplementarne in naravne medicine še ni dajalo, čeprav naj bi omenjene dejavnosti opravljalo okoli 1000 ljudi.

Kot je povedala Branka Lovrečič , članica združenja Konaz, noben zdravilec svoje dejavnosti sploh ne more registrirati, vendar se pogosto dogaja, da kiropraktiki, homeopati in drugi delajo pod uradnim nazivom svetovalec ali samostojni podjetnik. "Po standardni kvalifikaciji poklicev je sicer možna registracija zdravilstva kot poklica, vendar pa po zakonu te dejavnosti ne moreš opravljati kljub temu, da imaš poklic. Tudi tisti, ki se ukvarjajo z akupunkturo ali homeopatijo, ki sta najbolj priznani obliki komplementarne medicine, omenjenih dejavnosti v Sloveniji ne morejo registrirati. Prav zato želimo področje zdravilstva urediti, čeprav vemo, da vsi zdravilci tega ne bodo pozdravili. Sedanje stanje namreč mnogim ustreza. Gotovo pa zakonska praznina ne ustreza vsem tistim, ki delajo kakovostno, imajo ustrezno izobrazbo iz tujine in čutijo veliko odgovornost do bolnikov, ki iščejo njihovo pomoč," je povedala Branka Lovrečič.

Uradna medicina se je omehčala

Čeprav je v tujini mnogo zdravilskih metod priznanih tako zakonsko kot s strani uradne medicine - predvsem akupunktura in homeopatija drugod že dolgo ne veljata več za kakšno nepreverljivo čaranje - v Sloveniji do pred nekaj leti ni bilo nikakršnega posluha za to, da bi omenjene dejavnosti na kakršen koli način uredili. "Vsi so se pretvarjali, kot da zdravilstva pri nas ni," pravi Branka Lovrečič. Zato je bilo tudi težko ločevati prevarante od pravih zdravilcev, nadzor dejavnosti, ki uradno ne obstaja, pa tudi ni bil mogoč, pravi Lovrečičeva. "Če je bilo stališče uradne medicine še pred nekaj leti povsem odklonilno, se stvari počasi spreminjajo. Tako je komisija za medicinsko etiko že sprejela sklepe, v katerih je bilo jasno zapisano, da zdravilstvo v Sloveniji obstaja, da si ne smemo zatiskati oči in da je treba področje urediti," pravi Lovrečičeva.

Zato je združenje Konaz pri pripravi pravilnika o zdravilstvu upoštevalo zahteve komisije za medicinsko etiko. Tako morajo zdravilci uporabnika opozoriti, da komplementarne metode oziroma zdravilstvo ne morejo nadomestiti zdravljenja pri zdravniku, prav tako pa uporabnika ne smejo odvračati od tradicionalnega zdravljenja s šolsko medicino. "Vsi člani Konaza uporabnikom že zdaj damo izjavo, v kateri se obvežejo, da bodo v primeru poslabšanja stanja poiskali pomoč pri zdravniku," pravi Branka Lovrečič. Poleg tega pravilnik predvideva, da bodo zdravilci vodili kartoteko o svojem bolniku, ki bo dokazovala, na kakšen način so delali in kakšni so rezultati, ustanovili bodo zdravilsko zbornico, ki bo urejala strokovna vprašanja, izdajala licence in pazila tudi na cene. "Članstvo v zbornici naj bi bilo za poklicne zdravilce obvezno," dodaja Lovrečičeva. Poleg tega bodo imeli zdravilci svoje častno razsodišče, kamor se bodo uporabniki njihovih storitev lahko pritožili, kodeks etike bo tudi zdravilce zavezoval h kakovostnemu in etičnemu delovanju, vsak registriran zdravilec pa naj bi se izkazal tudi z osnovnim znanjem iz medicine.

Homeopatija v tujini priznana

V zadnjem času je bilo zaradi sojenja nekdanji zdravnici Darji Eržen (pacient, ki ga je zdravila, je umrl) najbolj izpostavljena homeopatija. Poleg akupunkture in kiropraktike je prav homeopatija tista metoda, ki jo priznavajo v večini tujih držav; v Angliji imajo kraljevo homeopatsko bolnišnico, v sosednji Avstriji so lekarniške police dobro založene s poceni homeopatskimi zdravili. Prof. dr. Pavel Poredoš , predsednik zdravniškega društva, pravi, da bi se morala uradna medicina čim prej opredeliti do tistih metod, ki so najbolj raziskane in preverljive; homeopatija prav gotovo sodi mednje.

"Mi smo na naši zadnji skupščini oktobra sprejeli sklep, ki smo ga poslali tudi na ministrstvo, in sicer, da se je potrebno do nekaterih metod opredeliti, jih označiti kot dopolnilne - denimo akupunkturo in homeopatijo - in razmejiti zdravilstvo od šolske medicine. Zdaj so zdravilci lahko izkoriščali zakonsko praznino, v prihodnje pa bi morala znanost nekatere metode, ki so merljive in preverljive, opredeliti kot dopolnilne in to je prvi korak k urejanju področja," pravi prof. dr. Poredoš. Tudi zdravstveni svet je pred približno letom dni obravnaval problematiko neuradne medicine. Kot pravi prof. dr. Zoran Arnež , takratni predsednik zdravstvenega sveta, je prevladalo mnenje, da "nismo proti, vendar morajo tudi zdravilci delati pod enakimi pogoji kot mi in dokazati, da zdravijo. Predvsem pa je pomemben nadzor," pravi prof. dr. Arnež.

Če bi raziskali vse...

Branka Lovrečič sicer priznava, da je homeopatija tista metoda, ki je (poleg akupunkture) v svetu najbolj priznana in katere pozitivni učinki so tudi že dokazani, "vendar je dejstvo, da se je znanost prav s homeopatijo največ ukvarjala in jo raziskovala. Če bi tako podrobno preučevali kakšne druge metode, bi prav tako lahko dokazali pozitivne učinke in rezultate zdravljenja," pravi Lovrečičeva. Homeopatija je sicer tudi v Sloveniji že našla svojo pot v zakonodajo; zakon o zdravilih namreč vsebuje tudi določila o homeopatskih izdelkih - to je bilo potrebno zaradi harmonizacije z zakonodajo Evropske unije - vendar pa prometa s homeopatskimi zdravili ne bo, dokler dejavnost ne bo v celoti urejena.

Sicer pa je eden od ciljev združenja Konaz, da bi imeli ljudje pravico ne le do zdravljenja pri zdravnikih, ampak tudi do uporabe zdravilca. Kot pravi Franc Košir , generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bo v primeru, ko gre za strokovno priznane postopke, mogoče tudi homeopatsko ali kakšno drugo dejavnost vključiti v sistem zdravstvenega zavarovanja, vendar predvsem dodatnega. "Ko bo to področje urejeno, bodo zavarovalnice zagotovo oblikovale ponudbe. Vendar pa bo vse to možno šele po tem, ko bo dejavnost legalizirana in registrirana, ko bodo določeni pogoji za opravljanje dejavnosti in vzpostavljen učinkovit sistem nadzora. To velja tudi za homeopatska zdravila, saj mora biti njihova učinkovitost dokazana. Tudi za vode v zdraviliščih so bile narejene obsežne raziskave, v katerih je bilo potrebno dokazati njihov zdravilni učinek," pravi Košir. V združenju Konaz pričakujejo, da bo področje neuradne medicine našlo svoj prostor v slovenski zakonodaji do konca (prvega) mandata sedanjega zdravstvenega ministra in da v bodoče zdravniki in zdravilci ne bodo nasprotniki, ampak bodo lahko drug drugega dopolnjevali.