Slovenski kmetje, nezadovoljni z odkupno ceno mleka pri nas, so si namreč 1. februarja letos začeli kupce iskati v Italiji. Povečini so to rejci iz osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske... ki so doslej poslovno sodelovali z Ljubljanskimi mlekarnami, zato so te izgubljeno količino mleka prisiljene nadomeščati z uvoženo surovino (iz Nemčije, Češke in Madžarske).
V Italijo gre vsak dan osem cistern ali okoli 200.000 litrov slovenskega mleka, natančnih številk, koliko mleka je zaradi tega izgubila samo ljubljanska mlekarna, pa ni. Teo Zor , direktor Govedorejskega poslovnega združenja, ki je pobudnik in organizator odlivanja našega mleka v Italijo, je prepričan, da Ljubljanske mlekarne v Sloveniji zdaj odkupijo najmanj za polovico manj mleka, kot so ga pred 1. februarjem. "Prisiljeni so ga uvažati, sicer sploh ne bi mogli delati, zato je uvoženo mleko zagotovo v vseh njihovih izdelkih, tudi v alpskem mleku," je prepričan Zor.Njegove trditve pa, žal, nismo uspeli preveriti, kajti predsednik uprave Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec kljub našemu celodnevnemu vztrajanju ni utegnil (ali ni hotel) odgovoriti na vprašanje, ali iz uvožene surovine res izdelujejo tudi alpsko mleko. Dejstvo je, da ta izdelek mnogi Slovenci uživajo zato, ker so prepričani, da vsebuje kakovostno mleko s kmetij iz alpskega območja Slovenije, čeprav sodobno kmetovanje, usmerjeno v intenzivnost proizvodnje, tega že dolgo ne omogoča več. "Alpsko mleko, ki ga iz Savinjske doline prek Trojan peljemo v Ljubljano, še ni alpsko. Toda če propagiramo domače, slovensko, če se zanesemo na svojo veterinarsko službo in celo strategijo razvoja kmetijstva in živilske industrije snujemo na domačem, kontroliranem, je lahko morebitno zavajanje kupcev dolgoročno škodljivo. Če surovino za alpsko mleko uvozimo in jo pri nas le zapakiramo, kupca nismo upravičeni zavajati, da je izdelek slovenski," meni Srečko Čater , predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije.
