Tako so odrasli, ki so ogovarjali na vprašanja iz zadnje analize, alkohol prvič poskusili pri starosti 14,8 leta, osnovnošolci in srednješolci, ki so odgovarjali v raziskavah v letih 2009 in 2010, pa pri starosti 11,73 leta. Starost ob prvem stiku z alkoholom je zelo pomembna, je povedala Nataša Sorko, ki je z Dušico Boben in Zdenko Čebašek Travnik opravila raziskavo. "Če posameznik začne piti alkohol pred 15. letom starosti, ima štirikrat večje tveganje, da bo postal odvisen, kot tisti, ki je začel piti pri 20. letu starosti." Da imajo vedno mlajši ljudje težave z alkoholom, potrjujejo tudi izkušnje društva, saj je večina vključenih v terapevtski program starih od 35 do 45 let.

Raziskave tudi kažejo, da je zelo problematičen odnos odraslih do pitja otrok: skoraj 80 odstotkov staršev dijakov tretjih letnikov ve, da otrok uživa alkohol, 60 odstotkov pa jih to tudi dovoljuje. "Govorimo o mladoletnikih, ob tem da imamo zakon, ki prepoveduje, da bi otroci uživali alkohol," je izpostavila varuhinja človekovih pravic Čebašek-Travnikova, sicer priznana strokovnjakinja za zdravljenje odvisnosti od alkohola.

Še nekaj ugotovitev: moški so se teže odločali za sodelovanje v raziskavi, kar povezujejo z njihovim bolj tveganim odnosom do alkohola in obrambno držo, da zmanjšujejo pomembnost tega problema. Moški alkohol pijejo pogosteje kot ženske (vsaj enkrat na teden ali bolj pogosto pije 70 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk), pri čemer pomeni izobrazba varovalni dejavnik, saj tisti z nižjo izobrazbo pijejo bolj tvegano. Delež abstinentov se v raziskavah ne spreminja in znaša približno 5 odstotkov. Tvegano pitje, torej uživanje večjih količin alkohola od tistih, ki jih stroka določa kot varno mejo, je v raziskavi navedlo 13 odstotkov žensk in skoraj petina moških. Meja, ko ni pričakovati, da bi zdrav odrasli zaradi uživanja alkohola razvil težave, je ena enota alkohola na dan pri ženskah (to pomeni 1 dcl vina, pol steklenice piva ali 0,3 dcl žganja) in dve enoti pri moških. Pri odgovorih na vprašalnik CAGE, ki nakazuje prisotnost težav z alkoholom, je več kot pol moških (20 odstotkov žensk) imelo vsaj eno težavo, povezano s pitjem alkohola, 30 odstotkov moških (8 odstotkov žensk) pa jih ima že hujše težave, saj so pozitivno odgovorili na dve ali več vprašanj. Najbolj je ogrožena starostna skupina od 30 do 44 let.

Kako odrasle motivirati za bolj zdravo življenje

Ti rezultati kažejo, da je treba razmišljati o pravočasnem ukrepanju, saj težave, ki jih ima posameznik zaradi alkohola, vplivajo tudi na njegovo družino in širšo družbo. Izkušnje društva kažejo, da otroci alkoholikov pogosto tudi sami razvijejo odvisnost ali zapadejo v delikventno vedenje. S tem, kako odrasle motivirati za bolj zdrav življenjski slog, bi se po besedah Zdenke Čebašek Travnik morala ukvarjati nacionalna protialkoholna politika. A nam je od celovitih ukrepov uspelo v 15 letih uresničiti le del, ki se nanaša na prometno politiko; na drugih področjih, predvsem kar zadeva rabo alkohola pri otrocih, pa se stanje celo slabša. Pri društvu Žarek upanja ponujajo nekaj usmeritev:

pri motiviranju ljudi bi morali upoštevati učenje z zgledi. Čebašek-Travnikova pove, da se sama drži treh načel: nikoli ne ponudi alkohola mladoletnim, nikoli ne dovoli uživanja alkohola na delovnem mestu in nikoli ne sede za volan pod vplivom alkohola;

destigmatizirati bi morali tiste, ki ne pijejo alkohola;

spodbujati nepitje alkohola na delovnem mestu;

o tvegani rabi alkohola ozaveščati vse starostne skupine;

omogočati ljudem dostop do informacij o nudenju pomoči - tudi za starostnike;

spodbujati aktivno preživljanje prostega časa in

spodbujati komunikacijo med družinskimi člani.

Čebašek-Travnikova je zelo naklonjena odločitvi nekaterih občin, da prepovejo uživanje alkohola na javnih mestih. Ta prepoved se namreč nanaša na omejevanje dostopa do alkohola, kar je eden od stebrov alkoholne politike, saj je dokazano, da se, kadar se zmanjša dostop do alkohola, zmanjša tudi njegova raba.

Ta ukrep je po njenem mnenju eden redkih ukrepov, ki jih pri omejevanju dostopa do alkohola sploh še lahko uporabimo: "Zakon o omejevanju rabe alkohola sicer omejuje dostop mladoletnim osebam, a se ne izvaja, ker ni dovolj nadzornih mehanizmov. Med najbolj učinkovitimi ukrepi omejevanja rabe alkohola je cena, a ne vem, kateri politik bi si upal dvigniti cene alkohola v teh časih. Tudi starši v družini pitja alkohola otrokom ne prepovedujejo, ker velja neko mišljenje, da je dobro, da otrok vsaj ne jemlje drog. Starši niso dovolj ozaveščeni, da bi vedeli, da je alkohol prvi stik otroka s svetom drog." Zato pozdravlja iniciativo občin, da prepovejo uživanje alkohola na javnih mestih. Da bi ugotovili, ali je tak ukrep tudi učinkovit, pa bi morali v raziskavah v lokalni skupnosti ugotoviti rabo alkohola pred uvedbo ukrepa in po njem.

Celovite politike zmanjševanja rabe alkohola nimamo

Škodljivo in tvegano pitje alkohola ter zasvojenost z alkoholom predstavlja enega največjih javnozdravstvenih in socialnih problemov v Sloveniji. Tako po porabi kot po posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola se Slovenija uvršča v sam vrh v Evropi. S škodljivim pitjem alkohola je povezanih veliko bolezni. Alkohol je še vedno najpomembnejši vzrok smrti pri mladih med 15. in 29. letom starosti. S tem so povezani tudi problematika samomorov, nasilja v družini, poškodb, prometnih nesreč... Posledice alkoholizma so tudi ekonomske: tako smo leta 2008 zaradi bolniških odsotnosti, povezanih z alkoholom, izgubili 80.000 delovnih dni in 3,6 milijona evrov z nadomestili za bolniške odsotnosti. Na Inštitutu RS za varovanje zdravja pa so izračunali, da smo zaradi prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni alkoholizirani vozniki, od leta 1991 do leta 2005 izgubili 1,3 milijarde evrov, je navedel Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta.

Zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola je pravzaprav eden redkih korakov do učinkovitega pristopa do te problematike, saj kljub znanim negativnim posledicam celovite alkoholne politike v Sloveniji nimamo, je spomnila tudi Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje: "S sodelovanjem različnih resorjev nam je uspelo uvesti dokazano učinkovite ukrepe, kot so svetovanje pri osebnem zdravniku in preverjanje alkoholiziranosti udeležencev v prometu. Niso pa uveljavljeni drugi učinkoviti ukrepi, s katerimi se zmanjšuje raba alkohola, kot so pozivi k dvigu cen alkoholnih pijač in prepovedi njihovega reklamiranja."

Učinkovito v prometu

Proces zmanjševanja vožnje pod vplivom alkohola traja že desetletje, je povedala Mateja Marklj iz Javne agencije za varnost prometa. Uspešni smo zato, ker se je stroka poenotila in smo si zastavili enoznačne cilje ter določili, kateri ukrepi lahko k temu največ prispevajo. Tako se je v zadnjih letih znižalo število prometnih nesreč, še bolj pa prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki jih povzročijo vozniki, ki so pod vplivom alkohola. Znižala se je tudi stopnja alkohola v krvi povzročiteljev nesreč. Pomembno spremembo ugotavljajo tudi v stališčih ljudi, saj ni več sprejemljivo, da alkoholiziran posameznik sede za volan. "To kaže, da je spet na mestu razmislek, da bi znižali dovoljeno mejo alkohola v krvi voznikov," je menila Markljeva. Zadnja sprememba zakonodaje je uveljavila tudi rehabilitacijske programe za vinjene voznike, obetajo pa si, da bodo ti programi pri posameznikih spodbudili ne samo razmislek o neprimernosti vožnje pod vplivom alkohola, ampak tudi o problematičnosti njihovega pitja nasploh. "Alkohol v prometu je najlaže prepoznati kot problem, saj tukaj alkoholiziran posameznik neposredno ogroža druge. A tega problema na bomo odpravili, če ne bomo odpravili širšega konteksta, kjer se alkoholizem pojavlja - v družini, službi, prijateljskih krogih," je opozorila.

Pozitivna sprememba je tudi, da se je v zadnjem desetletju pojavila vrsta civilnih pobud, nevladnih organizacij, ki nudijo svetovanje in pomoč ljudem, ki so odvisni od alkohola, in njihovim svojcem. Koristnost njihovega dela so prepoznale tudi uradne službe in država, ki njihovo delo financira predvsem prek razpisov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je povedala Marjeta Istenič Ferlan s tega ministrstva.