"Pozivamo vse, da 19. aprila preplavimo ljubljanske trge in ulice, in še množičneje kot lanskega 15. oktobra zavrnemo namen politikov, bankirjev in tajkunov, da nam izstavijo račun za krizo, ki je nismo povzročili," pa so se na ostre ukrepe odzvali v gibanju 15o.
Kot slon v trgovini s porcelanom
"Sindikati in javnost so se prvič soočili s konkretnimi in tudi zelo ostrimi oziroma bolečimi ukrepi. Verjamem v to, da jih bo treba sprejeti in uveljaviti, čeprav opažam premajhno občutljivost vlade na socialne in etične kategorije ukrepov. Postavlja se vprašanje, do kod seči z varčevalnimi ukrepi na področju javne porabe, ki pa so sicer nujni. Edino, kar zamerim vladi, je, da se obnaša kot slon v trgovini s porcelanom," trenutne razmere komentira predavatelj kriznega menedžmenta dr. Miroslav Končina. Po njegovem mnenju bi morala vlada v času kriznega vodenja države istočasno ukrepati glede javnih financ, poslovno neučinkovitih državnih bank in negativne gospodarske rasti, saj so ta področja skupaj izredno nevarna. "V preteklosti smo podobne zadeve urejali več mesecev, danes pa časa za to ni več. Blazna filozofija pri tem ni potrebna. Sindikat pa morajo razumeti težak položaj. Če bodo korakali z zastavami in metali granitne kocke, nam to ne bo prav nič pomagalo, zadeva pa bo obstala. Potrebujemo operativno vlado, ki mora ukrepati. Sedanja ni imela najbolj srečne roke pri izbiri ukrepov, ki pa so sicer konkretni," je prepričan docent s področja menedžmenta, ki se strinja s sindikati, da bi bilo treba obremeniti tudi najbogatejši sloj družbe, čemur je po petkovi seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že potrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. "Takšno dejanje je lahko simbolno, vendar je izredno pomembno," še dodaja sodni izvedenec za poslovne in organizacijske vede. Ob tem pa opozarja, da tovrstno vodenje države ne sme trajati predolgo, saj ljudje takšne ukrepe nekaj časa prenašajo, potem pa izgubijo energijo za ponovno rast.
Da so varčevalni ukrepi nujno potrebni, meni tudi namestnik predstojnika katedre za ekonomijo dr. Aleksandar Kešeljević, vendar poudarja, da so problematični način njihove izvedbe, delitev bremen in neustrezen trženjski pristop. "Fiskalna konsolidacija naj bi potekala izključno skozi krčenje javnofinančnih izdatkov, še več, vlada celo predlaga zniževanje nekaterih davčnih obremenitev, ki bodo nedvomno povzročili znižanje davčnih prihodkov (na primer davek na dohodek pravnih oseb, dohodnina). Slednje je v sedanji situaciji fiskalno povsem neodgovorno. Kombinacija zmanjševanja izdatkov in povečevanja davkov (na primer dvig DDV, nov dohodninski razred) bi predstavljala mnogo bolj uravnotežen in izvedljiv način fiskalne konsolidacije, saj bi enakomerneje razporedila bremena krize ter v manjši meri posegla v pridobitve socialne države, ki je ena izmed največjih civilizacijskih pridobitev," opozarja ekonomist.
Tudi Kešeljević poudarja, da bi morala vlada ljudem jasneje pokazati (na primer z dodatnim dohodninskim razredom), da bremena krize nosijo tudi premožnejši, saj se zdaj zdi, da bodo v največji meri prizadeti pripadniki spodnjega in predvsem srednjega razreda. "Fiskalni učinek nekaterih ukrepov bi bil relativno majhen, toda v času krize je pomemben tudi signalni učinek davkov," se Kučini pridružuje Kešeljević in dodaja, da bi za enakomernejšo razporeditev bremena krize predlagatelji ukrepov morali imeti poleg nabora ukrepov izdelane tudi različne scenarije in analize o vplivu ukrepov na posamezne sloje prebivalstva.
Politiki niso prepričljivi prodajalci
Ob tem pa opozarja še na neustrezen trženjski pristop vlade. "Predlog zniževanja porodniških nadomestil in ponovna uvedba plačila predšolskega varstva za drugega otroka povzroča, kljub zavedanju večine prebivalstva o nujnosti varčevalnih ukrepov, izrazito nasprotovanje. Izkušnje preteklih vlad kažejo, da lahko postane celoten sklop ukrepov zaradi nekaterih nespametno predlaganih ukrepov širše družbeno nesprejemljiv. Na žalost politiki, ki pred meseci niso podprli pokojninske reforme, danes pa zahtevajo dokaj radikalne ukrepe in krčenje socialne države, ne delujejo kot najbolj prepričljivi prodajalci," ocenjuje Kešeljević.
"Vsem partnerjem smo posredovali poziv h konstruktivnemu in strpnemu dialogu. Na eni strani se mora vlada zavedati, da je časovnica, s katero prihaja pred sindikate, preostra, na drugi strani pa pozivamo naše kolege, da se v času, ko socialni dialog teče, vzdržijo najostrejših oblik sindikalnega boja," pa je po petkovi seji ESS povedal predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber.
Da bo vlada prisluhnila predlogom socialnih partnerjev - ZSSS je prejšnji teden že predstavila svoj paket ukrepov - je že napovedal Vizjak. Vlada tako njihove predloge in pomisleke na doslej predlagane varčevalne ukrepe pričakuje do danes, medtem ko bo prihodkovno stran rebalansa proračuna predstavila na ESS po četrtkovi seji vlade.
