V Sloveniji je registriranih okoli 200 zdravilcev, koliko jih dela nezakonito, se ne ve.
Na področje zdravilstva spada tudi homeopatija, s katero se zdravniki ne smejo ukvarjati, če želijo obdržati licenco. Čeprav te prepovedi za zdaj ne nameravajo ukiniti, niso a priori proti temu, da bi se zdravniki ukvarjali s homeopatijo, je dejal Eržen.
Homeopatska zdravila pa so že na voljo v lekarnah. »Naloga zdravstvenih delavcev je, da ocenijo, kdaj lahko homeopatijo svetujejo. V nekaterih primerih jo tudi odsvetujemo,« je dejala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. Član komisije za zdravila, prim. Marin Možina iz UKC Ljubljana, je ob tem spomnil, da bi morali farmacevti bolnike ob izdaji homeopatskih zdravil opozoriti, da njihova učinkovitost ni dokazana.
V zdravilstvo, ki je tri leta in pol po sprejemu zakona v praksi še vedno prepuščeno samemu sebi, naj bi z nadzorom končno vnesli nekaj več reda. Nadzor nad delom zdravilcev bo glede na predlagano novelo zakona o zdravilstvu naloga zdravstvenega inšpektorata, za ta namen pa naj bi zaposlili pet dodatnih inšpektorjev. Javna razprava o predlogu se je iztekla včeraj.
V lekarnah so medtem začeli izdajati homeopatska zdravila. V Sloveniji homeopatija spada na področje zdravilstva, njene vključitve med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa za zdaj ne načrtujejo, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Prav tako za zdaj ne nameravajo ukiniti prepovedi, zaradi katere se zdravniki z zdravilskimi metodami ne smejo ukvarjati.
Onemogočiti želijo šarlatane
Po Erženovih besedah na ministrstvu za zdravje sicer niso a priori proti temu, da bi se zdravniki ukvarjali s homeopatijo. "Če bi se zdravništvo uskladilo glede tega, v kakšni meri bi bilo ukvarjanje z zdravilskimi metodami še sprejemljivo, bi to dali v zakonodajno proceduro," je pojasnil. O primernosti zdravilskih metod zdravniki pacientom ne bodo dolžni svetovati, ni pa to prepovedano, je povedal: "Če pacient zdravnika vpraša po stališču o posamezni zdravilski metodi, mu jo ta najbrž že zdaj pojasni".
Eržen osebno nima odklonilnega odnosa do homeopatije: "Četudi gre le za placebo efekt zdravila, je važen doseženi učinek. Če se pacienti boljše počutijo, so v boljši kondiciji in se boljše odzovejo na potek bolezni". Kot je dejal, pa lahko kdo med zdravilci počne stvari, ki bi lahko ljudem škodile. Nevarnost je tudi goljufanje ljudi za velike vsote denarja: "Preprečiti želimo, da bi bili bolni ljudje na milost in nemilost izpostavljeni šarlatanom".
V Sloveniji je registriranih okoli 200 zdravilcev, koliko jih dela nezakonito, pa se ne ve. V te primere ministrstvo za zdravje ne more posegati, je pojasnil Eržen, bodo pa, če bodo zdravilsko delo na črno zaznali oziroma bo nanj kdo opozoril, obvestili tržno inšpekcijo. "Tisti, ki s svojo dejavnostjo mislijo resno, vanjo verjamejo in ji zaupajo, bodo opravili potrebne postopke," je prepričan Eržen. Tudi zdravilci, ki delajo zakonito, bodo deležni rednih nadzorov, po potrebi pa tudi izrednih. V skrajnem primeru jim bodo lahko ob nepravilnostih ali hudi škodi za bolnika prepovedali opravljanje dejavnosti. Še naprej bodo mogoči tudi kazenski postopki in civilne tožbe.
Zakon o zdravilstvu je sprva predvidel, da bo nadzor opravljala zdravilska zbornica, ki bi morala biti ustanovljena že na začetku leta 2009, a so se načrti medtem spremenili. "Izvajalcev zdravilskih dejavnosti je veliko, med seboj niso homogeno povezani, ob tem pa imajo zelo različne potrebe in interese. Ko smo poskušali v skladu z zakonom zagotoviti ustanovitev zbornice, se je izkazalo, da se zdravilci niso utrdili kot enotna stroka," je dejal Eržen. Možnosti za ustanovitev zbornice so sicer še vedno, a zdravilcev k hitremu ustanavljanju ne silijo, je dodal.
"Predlagane spremembe niso usklajene z zdravilci. Pri pripravi predloga, ki so ga dali v javno razpravo, nismo sodelovali, zato pričakujemo, da ga bodo umaknili," je povedala Branka Lovrečič, predstavnica odbora za odprt dialog zdravnikov o integrativni medicini Inta. Spomnila je, da so se na ministrstvu za zdravje pred dvema letoma odločili, da zbornice ne bo, z zdravilsko stroko pa so se takrat uskladili tudi glede obširnejših sprememb zakona o zdravilstvu. Zdaj urejajo le področje inšpekcijskega nadzora, ne pa tudi položaja in razvoja zdravilstva, je dodala. Predvidene globe za prekrške, ki v primeru samostojnih podjetnikov sežejo do 8000 evrov, so po oceni Lovrečičeve "drakonske".
Homeopatska zdravila in zeliščni pripravki
Homeopatska zdravila po zadnjih podatkih Lekarniške zbornice Slovenije že izdajajo v 66 slovenskih lekarnah. "Pričakovali smo celo malo več zanimanja za homeopatska zdravila, kot ga je za zdaj," je povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. V Lekarnah Ptuj je od 18 farmacevtov sedem dodatno usposobljenih za izdajanje homeopatskih zdravil, pripravili pa bodo tudi dodatno interno usposabljanje.
Homeopatska zdravila na slovenskem trgu so namenjena samozdravljenju, na primer pri prehladu, za hitrejše celjenje ran, prebavne težave, herpes in pike insektov, je spomnila Potočnik-Benčičeva. Njihova učinkovitost po besedah res ni dokazana, se je strinjala Benčičeva, upoštevati pa je treba pozitivne izkušnje držav, v katerih s homeopatijo zdravijo že dolgo. "Naloga zdravstvenih delavcev je, da ocenijo, kdaj lahko homeopatijo svetujejo. V nekaterih primerih jo tudi odsvetujemo. Pravih kontraindikacij ni, moramo pa človeka opozoriti, da ne sme opustiti zdravljenja s standardnimi zdravili, ne da bi se o tem posvetoval z zdravnikom. V nobenem primeru na primer ne sme opustiti zdravljenja krvnega tlaka, astme in diabetesa," je povedala. Homeopatskih zdravil ne izdajajo tudi za otroke, mlajše od enega leta. Potočnik-Benčičeva osebno meni, da se ima posameznik pravico, da se odloči za zdravljenje s homeopatskimi zdravili in da ima do njih dostop, pomembno pa je, da mu o tem svetujeta zdravnik ali farmacevt.
V nekaterih evropskih državah stroške homeopatskega zdravljenja delno ali v celoti krije zdravstveno zavarovanje. Tako je na primer v Nemčiji in Avstriji. V Veliki Britaniji so na račun štirih milijonov funtov, kolikor jih javni zdravstveni sistem na leto nameni za homeopatijo (financirajo celo štiri homeopatske bolnišnice), že letele številne kritike zdravniške stroke. Glavni očitek na račun homeopatije je, da ni glede na metodološko ustrezne raziskave prav nič učinkovitejša od placeba.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da je morebitna vključitev homeopatije in drugih zdravilskih metod med storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, strokovno vprašanje. "Tak način zdravljenja bi morala najprej priznati stroka in ga sprejeti v doktrino, nazadnje pa bi ga moral potrditi zdravstveni svet," so pojasnili. Ob tem so spomnili, da zdravstvena blagajna danes v nekaterih primerih že financira akupunkturo. To uporabljajo v protibolečinskih ambulantah bolnišnic in je v tem delu več ne uvrščajo v zdravilstvo.
