Po številu projektov, financiranih iz teh sredstev, daleč prednjači občina Črnomelj, ki je za 12 projektov dobila 435.235 evrov. Po prejetih sredstvih pa je na prvem mestu občina Rogašovci. Za dva projekta je dobila skupaj 616.859 evrov. Največja pomanjkljivost teh razpisov je predvsem, da za sredstva lahko kandidirajo le občine, ki imajo romskega svetnika. Tako so Romi v občinah, ki svetnika nimajo, prikrajšani za komunalno infrastrukturo, saj praviloma občine denarja iz občinskih proračunov za urejanje romskih naselij ne namenjajo v zadostni meri.

Še vedno brez vode in elektrike

Okoljsko ministrstvo je v letih 2007 in 2008 pripravilo tudi razpis štirih pilotnih projektov, ki so bili namenjeni pripravi prostorske dokumentacije v občinah z romskimi naselji in svetniki. Razpis je bil usmerjen regionalno (po eno romsko naselje v občinah Prekmurja, Spodnjega Posavja, Dolenjske in Bele krajine), a zaradi nezainteresiranosti občin, da bi na svojem območju reševale prostorsko problematiko romskih naselij in se na javni razpis niso prijavile, je bila od predvidenih 40.000 evrov razdeljena le polovica denarja, in sicer za urejanje romskega naselja v mestni občini Novo mesto ter v občini Kuzma, je zapisano v poročilu.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija ob vsem naštetem opozarja, da so romska naselja (in s tem šolarji) še vedno prepogosto brez vode in elektrike. Uradni podatki govorijo, da na Dolenjskem kar 18 od 57 romskih naselij na jugovzhodu države nima vodovoda oziroma pitne vode, kar 24 pa jih je brez elektrike. "V takih razmerah seveda trpijo vsa področja - še posebej izobraževanje, saj se otroci brez vode in elektrike pozimi ne morejo učiti, tako enostavno je to," pravi Kovač.

Mnogi ostanejo v prvem razredu

Ob tem dodaja, da kaže, da se na bolje premika zgolj izobraževalni sistem. Še vedno so sicer številne težave in slabi rezultati predvsem na Dolenjskem - na OŠ Leskovec lani v 2. razred ni napredovalo kar 12 od 23 romskih prvošolčkov. A če je bila še pred nekaj leti v naši državi v osemletki dovoljena segregacija, danes ni več tako, izpostavlja Kovač. Tudi poročilo o položaju Romov v Sloveniji zaznava pozitivne premike - od prizadevanj za povečanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo, sprejetja izbirnega predmeta "romska kultura", izvedb seminarjev za učitelje in vzpostavitve mreže šol, v katere so vključeni učenci Romi z namenom izmenjave izkušenj in primerov dobrih praks. Iz Evropskega socialnega sklada so financirali zaposlitev 30 romskih pomočnikov. A težava je, da gre za projektno financiranje, poleg tega je - na to poročilo tudi opozarja - v praksi prihajalo do različnih razumevanj, kakšen je opis dela romskega pomočnika.

V razvidu medijev MK sta vpisana dva romska medija, Radio Romic in tiskani medij Romano Them/Romski svet. Na nacionalnem radiu predvajajo tedensko romsko oddajo Naše poti - Amare droma, na prvem programu nacionalne televizije pa na vsakih 14 dni 15-minutno oddajo z naslovom So vakeres? - Kaj govoriš?.

Od jeseni 2008 so se okrepile tudi aktivnosti države na področju ozaveščanja in boja proti diskriminaciji romske skupnosti. Slovenija je pristopila h kampanji "Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome!".

Poročilo o položaju Romov v Sloveniji ni obetavno, nacionalni program ukrepov za Rome pa je še vedno zgolj črka na papirju, je za Dnevnik po tem, ko je poročilo obravnavala vladna komisija za zaščito romske skupnosti, opozoril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Tudi direktor urada za narodnosti Stane Baluh je takrat priznal, da vsa ministrstva svojih področnih ukrepov še niso pripravila. Poročilo bo obravnaval tudi državni zbor.