Lani spomladi so na takrat še Javnem jamstvenem in preživninskem skladu napovedali spremembe, s katerimi bi otroci lažje prišli do neizplačanih preživnin: sklad naj bi avtomatično sprožil kazenski pregon za neplačnika preživnine. O neplačnikih, ki bi jih obravnaval ob odločanju za izplačevanje nadomestila preživnine, naj bi avtomatično poročal tožilstvu.
A do te spremembe ni prišlo, saj je organizacijsko preobsežna, so nam pojasnili na skladu. Od maja lani sklad vsem zakonitim zastopnikom, ki vložijo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila preživnine, pošlje »informacijo o naznanitvi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po 194. členu kazenskega zakonika«, ki so jo pripravili skupaj s pristojnimi ministrstvi in drugimi institucijami. Tako na policiji kot na tožilstvu so nam povedali, da za izterjavo preživnine prijava tretje osebe oziroma naznanilo jamstvenega in preživninskega sklada ne bi bilo dovolj. »Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine ni preprosto dokazljivo kaznivo dejanje. Obveščanje, da zavezanec preživnine ni plačal, je zgolj ena od okoliščin, ki lahko kaže na obstoj kaznivega dejanja, ga pa ne dokazuje,« pravijo na vrhovnem državnem tožilstvu.
To pa ni bila edina obljuba pristojnih, ki je ostala neizpolnjena. Že pred štirimi leti je takratni pravosodni minister Aleš Zalar na sestanku o preživninah s predsednico društva Ostržek Božo Plut ocenil, da se je v praksi izkazalo, da je izvršilni postopek pri preživninah premalo prilagojen koristim otrok, in dodal, da na ministrstvu pripravljajo spremembe. »Od navedene napovedi na normativnem področju ni prišlo do sprememb glede določanja preživnin,« so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo in pravosodje. »Spremembe so bile načrtovane v okviru sprejemanja družinskega zakonika. Če bi bil ta uveljavljen, bi bilo nujno spremeniti tudi predpise, ki urejajo sodne postopke na tem področju. Vendar družinski zakonik zaradi zavrnitve na referendumu ni bil uveljavljen,« so še dodali.
V nevladni organizaciji Preživnina.org pravijo, da so neplačniki njihovim članom dolžni tudi po več kot 10.000 evrov neizplačanih preživnin. Da je izterjava preživnin zahtevna naloga, pričajo tudi številke Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada. V trinajstih letih delovanja so od dolžnikov preživninskega sklada izterjali 8,696.430 evrov, ki so jih ponovno namenili za izplačila nadomestil preživnin. »Skladu uspe izterjati približno 28 odstotkov izplačanih sredstev.«
