»Nisem velik strokovnjak za turizem, ga pa zelo koristim. Spodbujevalka je moja žena, tako da sem na tem področju vse leto aktiven,« je včeraj na dnevih slovenskega turizma, največjem stanovskem srečanju turističnih delavcev, prostodušno priznal prvi mož slovenskega turizma, gospodarski minister Stanko Stepišnik. Tiste, ki si želijo, da bi država za turistično promocijo namenila dvajset in ne le šest milijonov evrov na leto, pa je dodatno presenetil z izjavo: »Turizem nosi usodo gospodarstva, sociale in stanja, v kakršnem je država. Država je pripravljena v tem trenutku pač toliko nameniti za to dejavnost. Ko bodo rezultati v turizmu rasli, pa mislim, da se bo lahko namenilo dosti več.«
Minister Stepišnik je tudi obelodanil, da vlada intenzivno pripravlja reorganizacijo javne agencije Spirit, v katero je Janševa vlada konec lanskega leta združila Slovensko turistično organizacijo (STO), Javno agencijo za podjetništvo in tuje naložbe ter Javno agencijo za tehnološki razvoj. »Do konca leta bo podedovana in ponesrečena oblika Spirita sanirana. Ostala bo samo STO, preostali dejavnosti bomo prenesli na direktorata na gospodarskem ministrstvu,« je napovedal minister Stepišnik, ki ga pred letom dni, ko je Janševa vlada ustanavljala Spirit, še ni bilo na tem položaju, kot poslanec pa je opozarjal na nevarnost tovrstnega združevanja.
Jagode in krompir gredo narazen
Je pa bil zato tudi takrat na istem položaju kot danes Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu. A se je Hribar, ko so ga udeleženci včerajšnjega srečanja turističnih delavcev spomnili, da so ob ustanavljanju Spirita pred enim letom vsi opozarjali, da jagode in krompir ne gredo skupaj, izgovoril na bivšega ministra za gospodarstvo. »Tukaj bi moral sedeti Radovan Žerjav, da bi pojasnil odločitev, zakaj so šle te agencije skupaj,« se je izvil Hribar in se pohvalil s turistično uspešnim letom 2012, ki je bilo tako po obisku kot tudi zaslužku od tujih turistov rekordno.
Glavnina prihodkov gre za kredite
A kaj, ko je finančno stanje turističnih podjetij zelo klavrno. To je potrdil tudi Peter Vesenjak, direktor svetovalnega podjetja Hosting. To je analiziralo poslovanje hotelskih podjetij, ki ustvarijo 65 odstotkov vseh prenočitev v državi. Ugotovilo je, da gre kar 80 odstotkov bruto donosov iz poslovanja hotelov za odplačevanje posojil, kar lahko ogroža njihovo likvidnost in onemogoča razvoj. V zadnjih šestih letih so slovenski hoteli prenočitvene zmogljivosti povečali za 27 odstotkov, njihova zasedenost pa se je v tem času zmanjšala za 12 odstotkov. Na slab finančni položaj slovenskih hotelov dodatno vpliva dejstvo, da je povprečna dosežena cena prenočitev v njih le 75 evrov (v to so všteti DDV in vse penzionske storitve), kar je za 50 do 100 odstotkov manj kot v primerljivih avstrijskih hotelih. Gospodarski analitik Simon Mastnak je nad temi številkami presenečen. »Več kot 80 odstotkov vsega denarnega toka, ki ga v turizmu ustvarite, gre bankam za odplačevanje kreditov. Če je to res, strategija razvoja turizma ni vredna papirja, na katerem je napisana. Dolgovi so preveliki za denarni tok, ki ga ustvarjate. Prenos slabih terjatev na slabo banko bo zato trenutek resnice tudi za marsikatero slovensko turistično podjetje,« je bil na okrogli mizi o položaju turizma kritičen Mastnak.
Na njej je sodeloval tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, ki je potrdil Mastnakovo ugotovitev, ko je dejal: »Turistični krediti so preveliki za denarni tok, ki se ustvarja. Turistični menedžer, lastnik, delavec, ki bankam predstavi svoj koncept, kako bo delal za razvoj destinacije in svoje firme, da mu lahko banka zaupa za 15 let, ne bo imel težav ne s prestrukturiranjem ne s financiranjem. A je takih izjemno izjemno malo. In tvegati denar depozitarjev za petnajst let, če ne verjameš, da neka ekipa zmore, pač ni odgovorno dejanje.«
