Včeraj objavljen poimenski seznam davčnih dolžnikov razkriva neučinkovitost državnih organov in bedo slovenskega gospodarstva, ki bi se na lestvici plačilne nediscipline zagotovo uvrstilo v sam svetovni vrh.
Na vrh lestvice davčnih neplačnikov sta se uvrstila dva stara znanca dacarjev – med fizičnimi osebami je to nekdanji trgovec z naftnimi derivati Zoran Trifunovič, med pravnimi osebami pa podjetje Maxicom Zlatana Kudića, po ugotovitvah tožilstva specializirano predvsem za ustvarjanje fiktivnih poslov in utajevanje davkov. Medtem ko je Trifunoviča sodišče davčne zatajitve oprostilo že leta 2008, je Kudić tega leta šele začel svoje poslovanje. Pet let kasneje sta oba največja znana davčna dolžnika v državi.
Mariborčan Trifunović je donosno trgovino z naftnimi derivati začel že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, okoli leta 2000 pa je bila proti njemu že vložena pravnomočna obtožnica zaradi utaje davkov. Šele pet let kasneje je sodišče razpisalo prvo glavno obravnavo, a sodba se je dobra tri leta kasneje tik pred absolutnim zastaranjem primera zaradi pomanjkanja dokazov končala z oprostitvijo.
Trifunovič je prišel na redko katero obravnavo, več let se je z zdravniškimi opravičili izmikal zatožni klopi, prič na sodišče ni bilo. Medtem se je postopek obrnil, saj je leta 2010 Trifunovič vložil kazensko ovadbo zoper direktorja mariborskega davčnega urada Marjana Špilarja in vodjo oddelka za izterjave Marka Horvata. Glede na to, da na včeraj objavljenem seznamu ni davčnega dolga, starejšega od desetih let, Durs očitno nadaljuje postopek proti štajerskemu trgovcu z naftnimi derivati, o učinkoviti izterjavi pa je mogoče upravičeno dvomiti. Že pred petimi leti je morala tožilka zaradi zastaranja protipravno pridobljeno premoženjsko korist v postopku proti Trifunoviču znižati z 9,2 na okoli 7 milijonov evrov, medtem ko znaša njegov trenutni dolg več kot deset milijonov evrov. Težko bi pričakovali, da bo uvrstitev na 1. mesto lestvice največjih dolžnikov med fizičnimi osebami Trifunoviča spodbudila k plačilu davčnih obveznosti.
Če je Zoran Trifunovič, ki je na vrhu lestvice davčnih dolžnikov med fizičnimi osebami, utajeval davke pri prometu z naftnimi derivati, Zlatan Kudić (Maxicom) ne le, da davkov ni plačeval, država mu je davek na dodano vrednost na podlagi fiktivnih, nikoli izvedenih poslov celo plačala. Kudić, ki stanuje v ljubljanskih Novih Jaršah, je bil več let najemnik restavracije v Gradu Podvin iz Radovljice. Ko se je leta 2009 prijavil na razpis za nakup celotnega hotelsko-gostinskega kompleksa Zavarovalnice Triglav, so le redki slutili, da je Kudić lastnik številnih podjetij, ki od leta 2008 naprej ustvarjajo na desetine milijonov evrov prihodkov od prodaje. Kot se je nato izkazalo, je bil njihov izključni namen prikazovanje medsebojnih poslov, na podlagi katerih je Kudić od davčne uprave zahteval vračilo DDV. Na ta način mu je uspelo iz državnega proračuna izmakniti več kot pet milijonov evrov. Podjetja, ki se jih je Kudić vseh že znebil oziroma jih je prodal brezposelnim in brezdomcem, so pustila za seboj najmanj 36 milijonov evrov obveznosti do davčne blagajne.
Šele spomladi 2011 so nezakonitosti zaznali tudi kriminalisti, ki so novembra 2011 izvedli številne hišne preiskave in pridobili dovolj dokazov, da so Kudića ovadili zaradi suma storitve 52 kaznivih dejanj. Kudić, ki mu grozi večdesetletna zaporna kazen, kljub temu ne stoji križem rok. Trenutno toži državno Zavarovalnico Triglav za osem milijonov evrov.
Premoženje pravočasno rešili
Država se je hvalila, da dolžnikom ne bo dovolila ustanoviti novega podjetja, a očitno je ostalo pri ideji ali mrtvi črki na papirju. Info TV Vladimirja Voduška je na seznamu davčnih dolžnikov v razredu od 300.000 do 500.000 evrov. Aprila 2010 je Info TV končal v prisilni poravnavi, od februarja letos je v stečaju. Že julija 2010 pa je Vodušek ustanovil novo podjetje Novi Info TV, ki je danes prav tako na seznamu davčnih dolžnikov, in sicer davčni upravi dolguje od 50.000 do 100.000 evrov. Že leta 2011 smo poročali, da namerava država podjetnikom, ki nimajo poravnanih vseh obveznosti, kot so davki in socialni prispevki, preprečiti ustanavljanje novih podjetij. Ideja je bila, da institucijam, ki omogočajo vpis podjetij v register, zagotovijo dostop do podatkov, ker niso želeli zapletati in podaljšati postopkov za ustanavljanje podjetij, pa država takrat ni pristala na to, da bi se vrnili v čase, ko je moral podjetnik pred ustanovitvijo podjetja pridobiti potrdilo Dursa, da nima neporavnanih obveznosti. Med dolžniki so tudi Voduškovi »kolegi«, lastniki Tele 59, Lenko Vidmar, Janez Ujčič in Nevena Tea Goriup, ki državi dolgujejo od 100.000 do 300.000 evrov.
Da je tudi propadli medijski tajkun Matej Raščan, katerega podjetja so prav tako na seznamu davčnih dolžnikov, pustil za seboj milijonske dolgove do davčne blagajne, so na Dursu ugotovili maja 2012. Takrat so zaključili postopek inšpekcijskega nadzora in Raščanu zaradi neujemanja premoženja in uradno prijavljenih dohodkov odmerili naknadno plačilo 1,6 milijona evrov. Toda, kot smo razkrili, je Raščan tik pred tem na varno pospravil vrsto stanovanj in pet milijonov evrov drugega premoženja, pri čemur so mu pomagali predvsem nekdanji vodilni iz afere Orion.
Ti so imeli prste vmes tudi pri skrivanju premoženja Roka Furlana, ki se je prav tako uvrstil na včeraj objavljen seznam. Tudi pri njemu je davčna uprava ugotovila, da premoženje krepko presega prijavljene dohodke, in mu odmerila milijon evrov dodatnega davka. A še preden so na Dursu spisali zapisnik o davčno-inšpekcijskem nadzoru in Furlanu zamrznili premoženje, je ta na nove, večinoma tuje lastnike prepisal svoje nepremičnine, vozila in dve podjetji, ki imata skupaj za okoli deset milijonov evrov sredstev. Le tri dni, preden so na Dursu pripravili sklep o zavarovanju, je družina Furlan pretrgala lastniške vezi še s Casinojem Riviera. Na seznamu davčnih dolžnikov je sicer tudi njegov oče Igor Furlan. Mihael Karner, ki je bil zaradi domnevne preprodaje anabolikov pred časom aretiran, Dursu dolguje med 500.000 in milijonom evrov davkov, pri čemer velja omeniti, da naj bi milijon evrov znašala zgolj varščina, ki jo je moral Karner plačati za prostost. Koliko znaša skupno premoženje Karnerjevih, ni znano, ugiba pa se, da gre za več deset milijonov evrov.
150 milijonov evrov ujetih v 60 stečajih
Na seznamu pravnih oseb prednjačijo družbe, ki so po začetku gospodarske in finančne krize končale v stečaju. Na eni strani so gradbinci, kot so CMC, CPM, MTB in Vegrad, nekdaj znamenite tovarne IUV Vrhnika, KIK Kamnik, LTH Škofja Loka, MIP, MKT Print in Novoles ter tudi propadli menedžerski prevzemi in nekatere kriminalne zgodbe.
Družb, ki so v stečaju in davčni upravi dolgujejo med enim in 10 milijoni evrov, je natanko 60. Ker nekatere izmed njih še nimajo objavljenih seznamov terjatev, je mogoče domnevati le, da dolg takšnih družb presega milijon evrov. Po konservativni oceni tako skupni dolg 60 družb znaša najmanj 150 milijonov evrov, s čimer nanje odpade dobra šestina celotnega davčnega dolga. Glede na to, da je v zadnjih letih propadlo še nekajkrat toliko družb, bi lahko bila ta številka še dosti višja.
Predvsem gradbena podjetja vseh velikosti so med bolj pogostimi davčnimi dolžniki, uvedenimi na seznam. Pri tem gre v veliki meri za posledice propada velikih gradbenih podjetij, ki so v brezno potegnili tudi svoje podizvajalce. Med samostojnimi podjetniki z višjim davčnim dolgom, od 50.000 do 300.000, tako najdemo številne manjše gradbince, v skupini z nekoliko nižjim davčnim dolgom, od 5000 do 30.000 evrov, pa keramičarje, pleskarje, lesarje.
Da bo mera polna, so na seznamu tudi številna podjetja, ki že več kot dve leti moledujejo državo, naj jim poplača, kar je namesto njim pri državnih projektih, kot so ljubljanska opera, pomurska avtocesta, Dunajski kristali, ORL klinika, muzej sodobne umetnosti in moderna galerija ter drugih, nakazala velikim gradbenim gradbincem, večinoma GPG, SCT, Vegrad in podobnim.
Med dolžniki tudi ministrstvo za obrambo
Da bo javna objava seznama neplačnikov kaznovala tiste, ki niso odgovorni za težave, v katerih so se znašli, ki so na seznamu zato, ker za svoje delo niso bili pošteno poplačani, so opozorili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ti so prepričani, da je javna objava davčnih dolžnikov »bolj politični marketing kot kaj drugega«, kar po njihovem mnenju kažejo tudi prvi podatki o izplenu davčnih plačil v državno blagajno. V GZS državo pozivajo, naj učinkoviteje pobira davke in prispevke, kaznuje davčne utajevalce in naklepne neplačnike, poskrbi, da bodo hitreje in bolje poplačani upniki v stečajnih postopkih ter podizvajalci državnih projektov. Ob tem velja omeniti, da je na seznamu davčnih dolžnikov tudi ministrstvo za obrambo, ki državi dolguje od 50.000 do 100.000 evrov.
Od objave seznama neplačnikov si večjih prilivov tudi vršilec dolžnosti direktorja davčne uprave Tomaž Perše ne obeta. Ta vidi v objavi seznama predvsem poziv k povečanju davčne kulture. Pri največjih dolžnikih, katerih poslovanje večinoma že preiskujejo kriminalisti ali pa so ti celo že na sodiščih, so pričakovanja direktorja Dursa zagotovo videti optimistična, je pa minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant napovedal, da bo vlada skušala okrepiti pooblastila Dursa, da bo lahko izterjal več davkov. Najbolj eklatantni primeri namreč kažejo na to, da se večinoma vse bolj ali manj konča pri preiskavah ali na sodiščih, velikim utajevalcem pa medtem že uspe premoženje spraviti na varno. Od objave samega seznama si na Dursu obetajo okoli pet milijonov evrov več sredstev. Davčni dolžniki, ki bodo dolg poravnali, ne bodo uvrščeni na naslednji seznam, ki bo objavljen 10. maja.