Šentrupert.Za inovativne rešitve in energetsko učinkovitost večkrat nagrajena občina Šentrupert je še korak bliže k cilju, da do leta 2020 celotna Mirnska dolina postane energetsko neodvisna. Obrambni minister Aleš Hojs in župan Šentruperta Rupert Gole sta te dni podpisala pogodbo o prenosu 120.000 kvadratnih metrov velikega območja nekdanje vojašnice na Puščavi na občino. Tam načrtuje občina v prihodnjih letih zgraditi lesnopredelovalni center. Les bodo dobivali iz lokalnega okolja, saj je 58 odstotkov Mirnske doline poraščene z gozdom. Občina bo tako sama iz obnovljivih virov proizvedla toliko toplote in elektrike, kot ju potrebuje, denar za energente pa bo tako ostal v regiji.
Občina že zbira dokumentacijo za pridobitev gradbenih dovoljenj za posamezne člene lesnopredelovalne verige, kot so žaga, laminirnica, sušilnica, logistični center za lesno biomaso. »Primarni člen je žaga, nato les potuje skozi predelovalno verigo in dlje ko potuje, večja je dodana vrednost na posekano drevo. S prvim delom hitimo zato, ker bo naslednje leto še en razpis za črpanje nepovratnih sredstev. To pomeni, da bomo v letu 2013 pridobili gradbeno dovoljenje in nepovratna sredstva, začetek gradnje načrtujemo proti koncu leta 2013, v letu 2014 pa dejansko realizacijo tega prvega dela.« Za vse preostale člene verige se že dogovarjajo z nekaterimi investitorji.
Gole predvideva, da bo v tej prvi fazi, vredni šest do sedem milijonov evrov, delo dobilo vsaj 30 ljudi. Z novim občinskim prostorskim načrtom, ki bo sprejet februarja, nameravajo območje, kamor je speljan tudi industrijski tir, razširiti na 220.000 kvadratnih metrov, ga v celoti komunalno opremiti in urediti industrijsko cono, kjer pa bi lahko delo našlo več kot 200 ljudi.
V lesnopredelovalnem centru bodo kakovosten les iz lokalnega okolja predelovali v polizdelke in v pohištvo, iz lesnega odpada pa bodo s sistemom tako imenovane kogeneracije na lesne sekance pridobivali toplotno in električno energijo. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije naj bi vzpostavili tudi lasten tehnološki park.
Idejo so zasnovali že pred tremi leti, kmalu zatem so se z ministrstvom za pravosodje dogovorili, da se na to lokacijo preseli odprti oddelek zaporov na Dobu. Tako zdaj v nekdanji kasarni biva 25 zapornikov, ki jih Gole vidi kot potencialno delovno silo v lesnopredelovalnem centru. »S tem dosežemo neko drugo dimenzijo celotnega projekta, to težko zaposljivo delovno silo na tej lokaciji obravnavamo kot prednost,« pravi. Prihodnje leto začenjajo v največjem slovenskem zaporu, kjer na leto za elektriko in kurilno olje porabijo približno milijon evrov, graditi tudi tako imenovani sistem kogeneracije na lesne sekance. Zaporom bo novoustanovljeno javno podjetje Energetika Šentrupert dobavljalo vso potrebno toploto in elektriko.
Prvi večji energetski projekt je občina izpeljala lani. V kotlovnici pod novim, nizkoenergijskim in prvim povsem lesenim vrtcem v Sloveniji so uredili kotlarno na lesne sekance. Tako so šolo, telovadnico, knjižnico in nov vrtec lansko zimo že ogrevali z novim energentom iz lokalnega okolja in ne več s kurilnim oljem. Pri vrtcu so postavili tudi polnilnico za električna vozila in kupili dva električna skuterja za potrebe občine. Lani so v Šentrupertu kot prvi v Sloveniji na javno razsvetljavo tudi poskusno vgradili regulator moči, s katerim so ob nespremenjeni osvetljenosti zmanjšali porabo elektrike. Regulator so sicer po enem mesecu odstranili, saj je njihov odjem elektrike premajhen, pravijo na občini, bi se pa zadeva izplačala za večja ali srednje velika mesta, kot je Trebnje ali Novo mesto.
