»Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do odreditve parlamentarne preiskave, razen za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj se v primeru kreditov NLB in NKBM osredotoči na časovno obdobje od 1. januarja 1992 do 1. januarja 2005 ter od 1. januarja 2010 do odreditve parlamentarne preiskave,« piše v aktu o odreditvi parlamentarne preiskave, ki so jo zahtevali poslanci zdaj že razpadle koalicije s prvopodpisanim Jožetom Tankom iz SDS. Člani komisije bodo imenovani na marčevski seji državnega zbora.
Imuniteta Janševi vladi, njenim nadzornikom in članom uprav
Političnemu obračunavanju na plečih bank ni videti konca. Novo parlamentarno preiskavo je državni zbor uvedel 1. februarja, pregledala pa bo vsa posojila, ki so jih državne banke odobravale posameznim komitentom od leta 1992 in so se do konca septembra lani izkazala za slaba. Naj omenimo, da o parlamentarni preiskavi, ki jo zahteva tretjina poslancev, državni zbor ne odloča, ampak je ta odrejena neposredno.
Iz odredbe izhaja, da bodo iz preiskave politične odgovornosti izvzeti zgolj člani uprav in nadzornih svetov, ki so vodili in nadzirali NLB in NKBM v letih od 2005 do konca 2009, izjema velja tudi za vse druge odgovorne osebe pri odobravanju spornih kreditov v omenjenem obdobju, prav tako bo izvzeta odgovornost večinskega lastnika, to je države oziroma vlad iz omenjenega obdobja.
Večjega dela »imunitete« bo tako deležna prva Janševa vlada, ki je leta 2005 povsem prevetrila nadzorne svete obeh državnih bank. Med nadzornike NLB je tako na primer med drugim imenovala Igorja Marinška in Petra Ješovnika, oba SDS, v nadzorni svet NKBM pa med drugim Antona Jurgetza in Danijela Blejca, prav tako oba SDS.
Čeprav je zapisan cilj parlamentarne preiskave sicer na prvi pogled videti plemenit, saj naj bi ta pripomogla k temu, »da se v Sloveniji nikoli več ne bi zgodila nova sanacija bančnega sistema«, pa izvzetje kadrov prve Janševe vlade iz preiskave ni edino, kar kaže, da glavne akterje bolj kot želja po ureditvi razmer v slovenskem bančništvu vodi želja po političnem obračunavanju.
Nov obračun s političnimi nasprotniki na plečih bank
Med po njihovem mnenju najbolj perečimi problemi tako ni zaslediti financiranja propadlega cerkvenega finančnega konglomerata, v katerem so tri največje slovenske banke v lasti države nasedle s skoraj pol milijarde evrov terjatev. Kot primer so navedli Agroživ, kjer naj bi, kot navajajo, le NLB izgubila 30 milijonov evrov. Spomnimo, da je v propadlih družbah okoli cerkvenega konglomerata NLB prijavila za slabih 300 milijonov evrov terjatev.
Kot primer odobravanja »slabo zavarovanih ali nezavarovanih posojil gospodarskim družbam, v katerih so imeli lastniške deleže posamezni nosilci javnih funkcij«, je v odredbi o uvedbi komisije navedena »afera Ultra«. Gre za posojilo v višini 5,9 milijona evrov, ki ga je skupini Ultra, katere solastnik je bil nekdanji predsednik Zares Gregor Golobič, odobrila NLB. Ultra je posojilo NLB že poplačala, česar pa banka ne more pričakovati od Tomaža Jeršiča, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu Andreja Vizjaka, sicer velikega kritika poslovanja NLB z visokotehnološkim podjetjem Ultra. NLB je v stečaju Jeršičevega Proholdinga prijavila za 11,5 milijona evrov terjatev, upa pa lahko na največ poplačilo desetine zneska. Proholding se je ukvarjal z naložbami in upravljanjem, sodeloval pa je tudi pri prevzemu Kota, Centra Naložb in podjetja Viator & Vektor in kljub temu da bo nova preiskovalna komisija posebno pozornost namenila tudi »načinu privatizacije družbenega premoženja«, Prohodling v nasprotju z Ultro v odredbi za preiskovalno komisijo ni naveden. Tudi Vizjakov nekdanji državni sekretar Jeršič ni naveden, je pa kot primer vplivanja javnih funkcionarjev na potek privatizacije družbene lastnine omenjen nekdanji predsednik vlade Anton Rop. Čeprav ni omenjen z imenom, je glede na navedene funkcije – državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose, član upravnega odbora Sklada za razvoj, predsednik upravnega odbora Agencije za privatizacijo in predsednik upravnega odbora nekdanjega Slovenskega odškodninskega sklada – jasno, da gre za Ropa, komisija pa bo ugotavljala, »koliko je to vplivalo na obseg slabih kreditov, ki jih imajo danes banke v večinski državni lasti«.
Med tarčami preiskave tudi Banka Slovenije
Če so »svoje« nadzornike iz preiskave izvzeli, pa je nadzornik bančnega sistema, Banka Slovenije, prva tarča preiskave. Komisija naj bi tako ugotovila njeno »morebitno odgovornost za stanje v slovenskem bančnem sistemu, predvsem za večstomilijonske izgube slovenskih bank«. »Banka Slovenije ni pristojna določati poslovne strategije banke in njenega poslovnega modela, prav tako ne more posegati v poslovne odločitve banke. To je pristojnost in odgovornost uprav banke in nadzornih svetov banke, ki usmerjajo in nadzorujejo delo uprave, dodatno pa tudi lastnika, ki mora biti zainteresiran, da njegova naložba v banko ni ogrožena,« odgovarjajo v centralni banki.
Med nalogami preiskovalne komisije bo tudi ugotavljanje, ali je »katera koli oseba, ki je bila vpletena v financiranje oziroma odobravanje kreditov in bančnih garancij, pridobila finančno korist«, zanimalo pa jih bo tudi, ali so banke spoštovale in izvajale »veljavne zakone in predpise pri odobravanju in upravljanju s krediti ter bančnimi garancijami«. V Banki Slovenije so nam na vprašanje, ali sami niso ugotovili nobene kršitve zakona, pojasnili, da so ugotovljen sum kaznivega dejanja dolžni naznaniti organom pregona, s katerimi tudi sicer sodelujejo. Banka Slovenije je tako od leta 2009 do konca minulega leta skupaj podala devet ovadb, z državnimi organi pa sodelovala v 36 primerih, od tega samo lani z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) v devetih primerih.
Čeprav bi morala biti državi, ki je lastnica večjega dela bančnega sistema, oziroma v njenem imenu vladi, vsaj poleg nabiranja političnih točk v interesu tudi povrnitev zaupanja v bančni sistem, pa za zdaj teh naporov ni opaziti. »Nenehno negativno medijsko izpostavljanje bank škoduje tako bankam kot državi in celotnemu gospodarstvu. V očeh tujih investitorjev je tveganje bank in tveganje države tesno povezano in kot kažejo pretekli dogodki in odzivi, to vzbuja le še dodatno nezaupanje in zmanjšuje interes tujine ter s tem možnosti za prepotrebne finančne vire, ki bi pripomogli k izhodu iz krize,« opozarjajo v Banki Slovenije.
