Na novem prizidku slovenjgraške bolnišnice so poleti lani uredili 1,2 milijona evrov vreden heliport. Čeprav so takrat zanj pridobili uporabno dovoljenje, ga ne smejo uporabljati, dokler obstoječega kirurškega bloka, ki je previsok in predstavlja oviro za pristajanje helikopterjev, ne bodo porušili ali vsaj znižali. In tako bo še lep čas. Bolnišnica denarja za nov kirurški blok namreč nima.
Naložba v nov prizidek, nad katero je bedelo ministrstvo za zdravje, je vredna 11,5 milijona evrov, za izvajalca del pa so izbrali družbo GH Holding. Pogodbo z njo sta leta 2010 podpisala direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre in takratni minister za zdravje Borut Miklavčič. A Lavre, čeprav je pogodbo podpisal, ni želel pojasnjevati podrobnosti in odgovarjati na naša vprašanja v zvezi s heliportom, pač pa nas je po odgovore napotil na ministrstvo, ki je investitor projekta. A tudi tam niso želeli komentirati smiselnosti gradnje heliporta, ki ga zdaj ne morejo uporabljati. Odslovili so nas le s skopim pojasnilom, da je vsa naložba »vezana na faznost oziroma etapnost nadaljnjega izvajanja projekta«.
Obnavljali naj bi streho na kirurškem bloku
Da bi bila zgodba še bolj neverjetna, so člani sveta zavoda slovenjgraške bolnišnice na zadnji seji sprejeli sklep, da bo treba na dotrajanem, kar pol stoletja starem kirurškem bloku, nujno zamenjati dotrajano kritino. To bo bolnišnico po nestrokovni oceni stalo okoli 50 tisočakov. Nova kritina je glede na trenutne razmere, ko novega kirurškega bloka še vsaj tri ali štiri leta ne bo, nujna. »Slovenjgraška bolnišnica se je dinamike in koordinacije posameznih gradbenih faz lotila sila neprofesionalno. Vsi vemo, da je kirurgija srce vsake bolnišnice. Obstoječa, ki je stara prek 50 let, je s funkcionalnega, statičnega, zdravstvenega, gradbenega in medicinskega vidika že zdavnaj zrela za rušenje. Namesto da bi najprej zgradili novo kirurgijo in se v tem času dogovorili, da bi kirurške storitve prevzeli v sosednjih bolnišnicah, so naivno sledili ministrstvu, ki jim je ponudilo denar za vse drugo, kar ni tako pomembno,« pravijo naši viri.
Spomnimo, da je veliko zapletov spremljalo tudi odprtje heliporta na Jesenicah, kjer so imeli dolga leta neke vrste improvizirano pristajališče; od ureditve na strehi garažne hiše do trenutka, ko so helikopterji na njej lahko začeli pristajati, je minilo kar šest let. Tudi tam so se pojavljali očitki o slabo pripravljenem in predvsem dragem projektu, vrednost investicije je namreč samo za to znašala kar tri milijone evrov, heliport pa so na koncu zgradili v sklopu javno-zasebnega partnerstva. Po drugi strani si po mnenju mnogih sodobne urgentne medicine v Sloveniji ni mogoče predstavljati brez reševalnih helikopterjev. Poskusi, da bi ustanovili civilno enoto s tremi ali štirimi tovrstnimi helikopterji, ne vojaškimi ali policijskimi, ki nujne reševalne prevoze opravljajo zdaj, so doslej padli v vodo.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec bo kljub varčevalnim ukrepom leto končala v rdečih številkah. Izguba bi lahko po besedah direktorja Janeza Lavreta zrasla na okoli 1,3 milijona evrov. »Lahko da bo tudi manjša, če bomo glede na realizacijo po končnem letnem obračunu dobili dodatna sredstva zdravstvene zavarovalnice,« pravi Lavre. Predsednik sveta zavoda Niko R. Kolar meni, da je vodstvu samo v oktobru z varčevalnimi ukrepi uspelo prihraniti okoli 31.000 evrov. »Tudi materialne stroške je bolnišnica znižala za okoli tisoč evrov, in če bi tako nadaljevali, se bo to na koncu nekje vendarle poznalo,« pravi Kolar. Priznava, da brez odpuščanja ne bo šlo. »To je trd oreh, ki ga bo treba streti, Lavre se bo o zmanjševanju števila zaposlenih moral pogovarjati s predstojniki oddelkov,« pravi Kolar. Odveč naj bi bilo kar okoli 40 ljudi, a so do zdaj delo izgubili le trije ali štirje. Samo v ambulantnem delu je okoli 23 zaposlenih več, kot je opredeljeno z normativi. »Žal bo treba začeti najprej pri tistih, zaposlenih za določen čas, ki jim pogodbe ne bodo podaljšali, potem bodo izčrpali še druge mehke metode,« je povedal Kolar. mm