Državi več kot štiridesetmilijonske škode, ki jo je elektroenergetskemu omrežju prizadejal žled, za zdaj ne bo treba pokrivati z dvigom omrežnin, ki bi jih plačali vsi porabniki električne energije.
To so predstavniki elektrodistribucijskih podjetij in Elesa na včerajšnjem kriznem sestanku, na katerem je bil govor o prihajajočem interventnem zakonu za odpravo posledic ujme, razložili predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici vlade Alenki Bratušek ter ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu. A končna odločitev o tem bo v prihodnjih mesecih na plečih vlade in tudi Slovenske odškodninske družbe (Sod). Kot enega od virov za poplačilo škode namreč elektrogospodarstvo predlaga tudi nekakšen moratorij za izplačilo dividend. Te želijo podjetja preusmeriti v financiranje razvoja omrežja.
Samo lani si je Sod iz Elesa izplačal deset milijonov evrov bilančnega dobička. S tem denarjem bi družba, ki jo vodi Aleksander Mervar, skoraj v celoti pokrila škodo na prenosnem omrežju. To na Elesu trenutno ocenjujejo na dvanajst milijonov evrov. Dodatnih trideset milijonov evrov Eles knjiži pod računovodsko postavko rezerv iz dobička, ki se bodo v naslednjih letih »prelile« v proračun. Teoretično bi bilo torej mogoče, da bi samo Eles s presežki, ki jih ustvarja pri upravljanju prenosnega omrežja in reguliranem poslovanju, pokril tudi vso škodo na distribucijskem omrežju. Še bolj temeljit je bil Sod lani pri črpanju dobičkov iz dveh največjih elektrodistribucijskih podjetij. Elektro Ljubljana, ki ima po neuradnih podatkih že več kot 20 milijonov evrov škode zaradi ujme, je lani delničarjem, med katerimi je z 80-odstotnim deležem največja država, izplačal 2,4 milijona evrov dividend, Elektro Maribor pa še 600.000 evrov več. Obema podjetjema je ostalo le po nekaj sto tisočakov bilančnega dobička.
Država bo tako v naslednjih mesecih pred resno dilemo. Če bo dobičke pustila elektropodjetjem, bo morala luknje v proračunu zapirati z drugimi prilivi. Če bo dobičke elektropodjetij še naprej črpala v vedno bolj »lačni« proračun, bodo ta denar za sanacijo poškodovanih daljnovodov morala najti drugje. Kje? Že včeraj so njihovi predstavniki poleg dividend omenjali še tri možne vire. Prvi so spremembe že odobrenih investicijskih načrtov. Ti so po oceni prvega moža Elektra Gorenjska Bojana Luskovca »podhranjeni v primerjavi s potrebami«. Po podatkih družbe Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) bo primanjkljaj med dejanskimi in potrebnimi vlaganji v letu 2015 znašal skoraj 47 milijonov evrov. A še ne tako daleč nazaj – do leta 2009 – je bil položaj obrnjen. Med letoma 2003 in 2008 je bila realizacija celo višja od načrtovanih vlaganj. Distributerji so pogosto tudi nekritično metali denar v omrežje. Poučen je primer Elektra Ljubljana, ki je tudi zaradi velikih vlaganj, financiranih s posojili, v času Mirka Marinčiča nabral za več kot 120 milijonov evrov obveznosti do bank.
Kot drugi finančni vir elektrodistributerji omenjajo evropski denar za pokrivanje škod in kot tretji, najpomembnejši, poplačila zavarovalnic. A prav s tem je povezano največ neznank. Več virov blizu elektrodistribucij nam je namreč v neuradnih razgovorih potrdilo, da bi lahko podjetja v pogajanjih z zavarovalnicami naletela na več težav. Najprej zaradi višine škode, ki naj bi večkrat presegla dogovorjene zavarovalne podlimite. Pri poškodovanem, že dodobra amortiziranem omrežju starejšega datuma naj bi zavarovalnice krepko »odbijale« njegovo vrednost. Prav tako bi lahko prišlo do zapletov pri opredelitvi škodnih dogodkov, opozarjajo sogovorniki.
Distributerji: Težav ne pričakujemo
»Sam sem kljub drugačnemu mnenju nekaterih nekdanjih članov nadzornega sveta vztrajal, da sklenemo zavarovalne police tudi za žled. Z zavarovalnicami se že pogajamo, a najprej moramo oceniti škodo. Ni razloga, da ne bi dobili izplačil,« je včeraj dejal eden od sodelujočih na sestanku Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, ki ima poškodovanih za skoraj 700 kilometrov mreže. »Težav ne pričakujejo« niti v Elektru Maribor (vodi ga Boris Sovič), kjer je »padlo« za okoli 250 kilometrov vodov. Oboji imajo pogodbo sklenjeno z »veliko slovensko zavarovalnico«. Pri tem so v Elektru Ljubljana razkrili, da je njihov zavarovalni posrednik podjetje Advisio, ki je bilo ustanovljeno leta 2010 in že kmalu zatem začelo dobivati posle v državnih podjetjih (Sod, Dars).
Da se z zavarovalnico pogovarja tudi Eles, je včeraj potrdil Mervar, in dodal, da bodo za pomoč pri pogovorih in oceni škode najeli zunanjega svetovalca. Razlogov za dvig omrežnine za prenosno omrežje ne vidi. »Z interventnim zakonom ne želimo dodatnega denarja, saj se lahko v skrajni sili zadolžimo. Želimo pa pospešitev nekaterih postopkov, ki se tičejo sanacije,« je dodal direktor Elesa.
