Uvajanje referenčnih ambulant, ki ga je sprva spremljalo precej nezaupanja, se vse bolj kaže kot svetla točka slovenskega zdravstva. Samo lani in predlani so v njih na novo odkrili več kot 23.000 kroničnih bolnikov. Še več je bilo pacientov, pri katerih so odkrili tveganje za razvoj kronične bolezni. Nov pristop je omogočil zgodnejše odkrivanje oziroma preprečevanje bolezni, tudi obvladovanje bolezni pa je zastavljeno bolj sistematično kot pri starem načinu dela, opažajo zdravniki in medicinske sestre.
Teh ambulant je v Sloveniji trenutno 352, odhajajoča vlada pa naj bi v kratkem odločala o predlogu, da bi dodali še 82 ambulant. Ali je vlaganje v referenčne ambulante glede na rezultate smotrno, bo danes razpravljal tudi upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
»Prej smo gasili. Če je bilo kaj narobe, smo ukrepali, sicer pa ne. Zdaj ugotavljamo, ali ima pacient kronično bolezen ali pa dejavnike tveganja zanjo, in tudi v slednjem primeru človeka ne prepustimo samemu sebi. Tudi ko je na primer sladkor zgolj povečan in še ne gre za sladkorno bolezen, ga nadzorujemo. Pričakujem, da se bodo zdrava leta življenja s tem pristopom pomikala v vse kasnejše obdobje,« ugotavlja vodja projekta doc. dr. Tonka Poplas Susič.
Spremembe so za bolnika, ki se je čutil zdravega, sprva naporne
Pri tridesetletniku, ki so mu odkrili povišan krvni tlak, se bo trenutno ukrepanje verjetno poznalo čez nekaj desetletij, pri šestdesetletniku pa že hitro, je ponazorila. Kot opaža, so za bolnike, ki se ob visokem krvnem tlaku počutijo dobro, spremembe sprva naporne. Ob znižanju krvnega tlaka s spremembami v načinu življenja ali pa z zdravili se sprva počutijo slabše, a se počasi privadijo, tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in druge nevarne težave pa se zmanjša.
Pozorno spremljanje in sprotno ukrepanje pa koristi tudi tistim, ki kronično bolezen že imajo. To pomeni manj komplikacij in boljšo kakovost življenja, je spomnila Poplas-Susičeva, ki je letos tudi zaradi uvajanja novih pristopov v zdravstvu prejela naziv evropska zdravnica leta (podeljuje ga Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine Wonca).
Širitev pristopa v domove starejših?
Aktualne so ideje, da bi podoben pristop razširili še v domove starejših. To bi sicer terjalo nekaj dodatnega izobraževanja diplomiranih medicinskih sester oziroma dodatne zaposlitve, ugotavlja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Darinka Klemenc, a bi se vložek povrnil. »Vodenje urejenih kroničnih bolezni bi bilo lahko boljše, saj bi ljudi z vsemi njihovimi težavami bolj spremljali.
Z jasnejšimi protokoli, na primer glede merjenja tlaka ali spremljanja pri žilnih obolenjih, bi lažje preprečevali zaplete,« meni Klemenčeva. Kot pravi, bi se z zdravniki dogovorili, katere naloge bi lahko prevzele diplomirane medicinske sestre. Zdravniki bi bili tako manj obremenjeni in bi se lahko bolnikom bolj posvetili.
Iris Hvala Krušič, predstavnica sekcije domskih zdravnikov, je prenosu pristopa referenčnih ambulant v domsko okolje načeloma naklonjena. »V preventivi bi lahko na primer več naredili pri odkrivanju kroničnih bolezni dihal, alkoholizma, pri preprečevanju kroničnih ran, inkontinenci in zaprtju... Zdaj se tega lotevamo, ko že pride do vidnega problema in zdravstveno osebje nanj opozori zdravnika. Ta zdravi, preventive oziroma sistematičnega odkrivanja težav v zgodnji fazi pa je premalo,« opaža Hvala-Krušičeva.
