V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo lahko letos zaradi boljšega stanja v gospodarstvu in posledično večje mase prispevkov delili dodaten denar, s čimer nameravajo bolnike odrešiti čakalnih dob. A na terenu opozarjajo, da je optimizem pretiran in da si zdravstvo še nekaj časa ne bo opomoglo. V bolnišnicah celo razmišljajo, da bi zaradi izogibanja obveznostim pri financiranju zdravstva tožili tako državo kot ZZZS.
Ponekod premalo specialistov
Krajšanje čakalnih dob bo za začetek oteževalo že to, da v nekaterih strokah primanjkuje zdravnikov ustrezne specializacije in drugih zaposlenih, ki bi omogočili dodatne operacije ali preglede. Med področji, kjer bi se lahko pri skrajševanju čakalnih dob zatikalo, so po trenutnih ocenah ortopedija, pregledi z magnetno resonanco in CT, urologija in revmatologija.
Zato so se v ZZZS s hrvaškim ministrstvom za zdravstvo in tamkajšnjimi bolnišnicami že začeli pogovarjati o možnosti, da bi po potrebi začasno prevzeli del slovenskih bolnikov, če v slovenskem zdravstvu ne bodo opravili dovolj dodatnega dela. »Problema se zavedamo. Računamo, da bomo tudi pri ozkih grlih čakalne dobe skrajšali na uradno dovoljeno. Ni pa izključeno, da bomo kakšno storitev kupili v tujini. V Lovranu bi ortopedske bolnike sprejeli takoj, enako velja za CT in magnetno resonanco v Zagrebu z najnovejšo tehnologijo,« je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin in dodal, da bosta po potrebi o tem odločala upravni odbor in skupščina ZZZS. Po njegovem bi lahko ob boljši organizaciji dodatne preglede in operacije opravili tudi v Sloveniji.
Mižanje pred starimi težavami
Težave s kadri pa ne bodo edina ovira pri okrevanju zdravstva. Slednje je v letih krize izgubilo okoli 350 do 400 milijonov evrov, ugotavlja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek, da bi znova prišli na raven iz leta 2009 ali 2010, pa bo verjetno trajalo še nekaj let. Poleg tega je v zdravstvu nakopičenih okoli 110 milijonov evrov dolgov in 135 milijonov evrov starih izgub. Lanske izgube še niso znane, saj bolnišnice čakajo še poračuni, do septembra lani pa se jih je nabralo za 21 milijonov evrov. Država (vlada prek državnega proračuna, op. p.) kot ustanoviteljica bi morala glede na zakonodajo izgube bolnišnic pokrivati, je spomnil Mezek, a tega ne počne.
Prav tako pa se po njihovem svojim obveznostim izogibajo na ZZZS. Do težav pri izplačilu plač v SB Izola je prišlo, ker bolnišnice niso dobile denarja za poplačilo plačnih nesorazmerij, ugotavlja Mezek. Del poplačila, ki ga morajo bolnišnice zaposlenim izplačati do konca januarja, je večina bolnišnic kljub temu sicer izplačala že lani, da bi se s tem izognili obrestim, nekatere bolnišnice pa to še čaka. Obvezno poplačilo zagat ne povzroča le izolski bolnišnici, ampak med drugim tudi jeseniški, brežiški in ormoški, je opozoril Mezek. Ker bi morala zdravstvena blagajna sredstva za te plače priznati in ker se tudi država ne bi smela otepati odgovornosti, resno razmišljajo o tožbi, je potrdil. »Vseeno pa se bomo skušali prej dogovoriti z ministrstvom za zdravje in ZZZS. Oboji bi morali upoštevati svoje zakonske obveznosti, namesto da se izmikajo.«
Fakin zatrjuje, da za vključitev tega denarja v financiranje ni pravne podlage in da niso krivi za težave bolnišnic z izplačilom zaposlenim. Rešitev je po njegovem v kreditih iz državne zakladnice.
