V odločbi je ustavno sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje: »To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju.«
Tega se je po navedbah ustavnih sodnikov zavedal tudi zakonodajalec, ko je v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi določil, da se v času decembrskega državnega praznika, božično-novoletnih praznikov, šolskih počitnic in poletnih dopustov referendumska opravila ne morejo izvajati.
Oviranje učinkovitega uresničevanja pravice glasovanja na referendumu
Po odloku, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, bi bila glasovalni dan na referendumu nedelja, 4. maja, pred katero bi potekali prvomajski prazniki in počitnice. V to obdobje bi padla tudi zaključek volilne kampanje in predčasno glasovanje. »Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu,« so zapisali ustavni sodniki.
Da se volivcem omogoči čim učinkovitejše izvajanje pravice glasovanja je po mnenju ustavnih sodnikov pomembno tudi zato, ker je nova ustavna ureditev uvedla strožje pogoje (kvorum), po katerih je lahko zakon na referendum zavrnjen. Spomnili so tudi, da je imela koalicija, ko je za dan glasovanja določila 4. maj, na voljo tudi druge možnosti.
V odločbi je ustavno sodišče odgovorilo tudi na zatrjevanje DZ, da ni dobro mešati referendumske kampanje in kampanje za evropske volitve. Ob tem so spomnili na ustavno odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir.
Volivci dobro obveščeni o predmetu odločanja
»Res je, da lahko volivke in volivci svobodno izrazijo svojo voljo z glasovanjem na referendumu, če so dobro obveščeni o predmetu odločanja. Zato je skrb za dobro informiranost in seznanitev z vsebino zakona ... sama po sebi nujna za učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. Vendar bi bil cilj izognitve prepletanja referendumske in volilne kampanje, tudi če bi šlo za ustavno dopusten cilj, mogoče doseči tudi brez poseganja v pravico glasovanja na referendumu,« menijo ustavni sodniki. Ob tem dodajajo, da zadostne možnosti za to daje prvi odstavek 33. člena zakona o referendumu, ki govori o času, v katerem mora DZ razpisati referendum.
Do drugih vprašanj iz zahteve pa se ustavno sodišče ni opredeljevalo.
Oceno ustavnosti zahtevali v SDS
Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali poslanci SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedbe referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. Ker bi referendumska kampanja padla v čas prvomajskih počitnic, ko mnogi odidejo na dopust, bi bilo s tem, kot so ocenjevali, mnogim oteženo glasovanje in spremljanje kampanje.
Na drugi strani je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila (takšno mnenje pa je DZ poslal tudi ustavnemu sodišču), da ustava z odlokom ni kršena.
Pred tednom dni se je ustavno sodišče odločilo, da bo izvajanje odloka zadržalo do končne odločitve, ki jo je sprejelo danes.
Eva Irgl zadovoljna, spet bo predlagala 25. maj
Poslanka SDS in prvopodpisana pod referendum o arhivski noveli Eva Irgl je zadovoljna z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo odlok o razpisu referenduma, DZ pa naložilo, naj v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu določi nov datum. Napovedala je, da bo v DZ vložila odlok, v katerem bo za datum referenduma predlagala 25. maj.
Po mnenju Irglove bi bil 25. maj, ko bodo tudi potekale Evropske volitve, najboljši možni datum tako po stroškovni kot tudi po vsebinski plati. Prepričana je namreč, da so vprašanja o arhivskem gradivu prvovrstna evropska tema, saj resolucija o evropski zavesti in totalitarizmih med drugim poziva vse članice EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da ostanejo arhivi odprti. "Seveda to velja tudi za arhive tajne politične policije," je dodala.
Tako bo kot poslanka SDS v DZ vložila odlok za razpis referenduma in predlagala, naj bo datum izvedbe referenduma 25. maj. Zaveda se sicer, da gre za izjemno kratke roke, a verjame, da DZ ne bi smel imeti večjih težav, razen, če ne bi želel izpeljati teh postopkov.
Čim manjši stroški
Irglova je prepričana, da bi Državna volilna komisija morala delati vse v smeri, da čim bolj zmanjša stroške referenduma.
Če koalicijski poslanci ne bodo glasovali za ta predlog oz. ga bodo zavrnili, potem bodo morali sprejeti tudi odgovornost za višje stroške referenduma. Sicer pa poslanka SDS meni, da je današnja odločitev ustavnega sodišča že druga zaušnica koaliciji in vladi Alenke Bratušek; prva je bila ob razveljavitvi nepremičninskega davka. "Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da so bili naši argumenti tehtni in dobri," je dejala.
Sicer pa je napovedala, da se bo glede na pretekle težave, ki jih je imela pri vlaganju odloka za razpis referenduma, ko njenega predloga niso upoštevali, saj se je podpisala kot državljanka in ne poslanka SDS, tokrat podpisala kot poslanka. Dodala je, da pričakuje dodatne zaplete glede na sedanje ravnanje koalicijskih poslancev, "ampak mi se ne damo in bomo vztrajali do konca".
Kulturno ministrstvo pričakuje, da referendum o arhivih ne bo na isti dan kot evropske volitve
Ustavno sodišče je po mnenju ministrstva za kulturo z odločitvijo o razveljavitvi odloka o referendumu o arhivski noveli potrdilo stališče DZ, da ima pri določanju datuma glasovanja široko polje proste presoje. Kot so zapisali na ministrstvu, pričakujejo, da bo DZ določil datum, "ki bo odločanje o prihodnosti ločil od odločanja o preteklosti".
Na ministrstvu za kulturo se v odzivu zapisali, da iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da mora DZ zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. Po njihovem mnenju iz odločitve izhaja tudi, da je določitev datuma glasovanja izrazito politično vprašanje.
