Akademika profesorja Janez Levec in Vito Turk sta dobitnika letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo. To je najvišje znanstveno priznanje, ki ga podeljuje Republika Slovenija. »V nasprotju s Kidričevo nagrado, ki sem jo prejel leta 1988 in ki sem jo jemal kot spodbudo na vrhuncu raziskovalne kariere, je Zoisova nagrada prerez več kot štiridesetih let mojega raziskovalnega dela,« je pred podelitvijo povedal Levec. »Hkrati je to tudi priznanje vsem sodelavcem, zlasti pa doktorskim študentom, s pomočjo katerih sem dosegal visoke znanstvene dosežke.«
Brez timskega dela ne gre
Profesor Levec na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijske reakcije v vodnih raztopinah. »Odkrili smo način, kako čistiti odpadne vode s pomočjo snovi, ki pospešujejo izgorevanje nezaželenih organskih spojin,« je pojasnil. V preteklosti, je spomnil, so odpadno vodo pri čiščenju uparili in organske snovi, ki so se pri tem izločile, sežgali. »Zdaj pa energijo lahko prihranimo, saj vodo zgolj pretakamo čez snovi, ki jo čistijo in kjer odpadne snovi oksidirajo, da nam na koncu ostaneta voda in ogljikov dioksid.«
Levčevemu poudarku, da je nagrada tudi zasluga sodelavcev, se je pridružil profesor Turk. »Brez sodelavcev raziskav, ki smo jih opravljali petdeset let, ne bi mogel izpeljati,« je dejal. Turk deluje na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer je od petdesetih let prejšnjega stoletja vodil raziskave encimov, snovi, ki sodelujejo pri razgradnji beljakovin v človeškem telesu. »Sprva je bilo naše delo povsem temeljno,« se spominja. »Odkrivali smo encime, pomena njihovega delovanja pa še nismo poznali. Popisovali smo njihove strukture, odkrivali lastnosti. Odkrivali smo tudi snovi, ki delovanje teh encimov zavirajo. Kasneje se je izkazalo, da gre za snovi, ki so pomembne za nastanek ali zdravljenje različnih obolenj – raka, nevrodegenerativnih bolezni, vnetij, alzheimerjeve bolezni ali kardiovaskularnih okvar.« Odkritja raziskovalne skupine profesorja Turka je »pograbila« farmacevtska industrija. Kot pravi profesor, se je sodelovanje razvilo predvsem s tujimi farmacevtskimi podjetji, med njimi s Sanofi-Aventisom.
Ženske relativno uspešnejše
Poleg življenjskih nagrad so včeraj podelili tudi Zoisovi nagradi za vrhunske znanstvene dosežke – prejela sta ju profesorica Milena Horvat za raziskovanje živega srebra in profesor Gorazd Meško za dosežke v ekološki kriminologiji – ter Zoisova priznanja za pomembne dosežke, ki so jih prejeli profesorica Maja Rupnik za dosežke v mikrobiologiji, profesor Giovanni de Ninno za dosežke na področju fizike virov svetlobe, profesor Mitja Ferenc za raziskovanje novejše slovenske zgodovine, profesor Andrej Kitanovski za dosežke v tehniki in profesor Janez Vrečko za dosežke v primerjalni književnosti in literarni teoriji. Poleg teh so bila več znanstvenikom podeljena Puhova priznanja, dobili pa smo tudi nova ambasadorja znanosti – enologinjo Urško Vrhovšek v Italiji in računalničarja Jureta Leskovca v ZDA.
»Znanstveniki si prizadevamo, da bi Zoisove nagrade v družbi imele enako težo, kot jo imajo kulturniške Prešernove nagrade,« je povedala predsednica odbora za nagrade Tamara Lah Turnšek. »Obe področji sta pomembni za naš obstoj, znanost tudi zaradi prenašanja novih idej v gospodarstvo.« Lah-Turnškova je še poudarila, da je posebej ponosna na štiridesetodstotno zastopanost žensk med nagrajenci. Med prijavljenimi za nagrade je bilo namreč žensk le četrtina.
