Po njegovi oceni smo bili priča politični aroganci, pri tem pa je bil jasen tudi odziv ljudi z izredno nizko udeležbo. To po njegovem mnenju govori v prid teze, da je stopnja politične kulture v Sloveniji pravzaprav zelo nizka, posledica tega pa je nezaupanje ljudi v politične institucije.
Uhan ne ve točno, kaj je volivce bolj motiviralo k neudeležbi na referendumu - sama vsebina ali prej zloraba referenduma. A rezultat je po njegovem na dlani. To pa ni dobro za zaupanje v delovanje političnih institucij, je dejal za STA.
Tega, kaj neuspeh pobudnikov referenduma pomeni v luči prihajajočih predčasnih volitev, Uhan ni želel ugibati. Prav tako ni želel govoriti o tem, ali gre za njihov velik neuspeh, kakor se je nedavno vzdržal tudi komentarja, da je bil njihov drugačen rezultat na nedavnih evropskih volitvah velik uspeh.
Kaj pomeni lep poletni dan za udeležbo na volitvah
Ne eno ne drugo namreč po njegovem mnenju ni točno, saj ni dobro prevajati rezultatov enih volitev v druge. Zagotovo pa gre po njegovih besedah pri vsem skupaj za politično strategijo in način delovanja največje opozicijske stranke. Da bi to imelo velik vpliv na volilno telo zunaj njenih podpornikov, pa močno dvomi. Podporniki SDS bodo zanesljivo ravnali tako kot stranka od njih pričakuje, pravi Uhan in dodaja, da je minula nedelja lahko tudi majhna lekcija o tem, kaj lep poletni dan pomeni za udeležbo na volitvah.
V zvezi z novo referendumsko zakonodajo, ki je uvedla kvorum, je dejal, da je ta ustrezna, saj zahteva resnost pri presoji vsebine in četudi se ta kvorum zdi razmeroma zahteven, je vendarle tisto, kar dela takšen političen akt veliko bolj veljaven, njegovi rezultati pa so veliko bolj verodostojni. "Če pogledamo za nazaj, bi malo kateri referendum uspel in bi lahko bila danes politična realnost tudi drugačna," je še dejal Uhan.
Tomšič: Že nizka udeležba na evropskih volitvah je napovedovala izid referenduma
Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije po nedeljskem referendumu o arhivski noveli pravi, da je bilo že ob nizki udeležbi na zadnjih evropskih volitvah pričakovati, da kvorum za zavrnitev novele ne bo dosežen. Dvomi tudi, da bi bila udeležba bistveno drugačna, če referendum ne bi potekal na tako lep poletni dan.
"Težko je bilo pričakovati, da bo na referendum, ki obravnava tematiko, ki je večina državljanov ne smatra za najpomembnejšo, prišlo vsaj 20 odstotkov volivcev. To je posledica lani sprejetih ustavnih sprememb, pred tem bi bil ta referendum uspeh predlagateljev. Treba je namreč izpostaviti, da je vendarle velika večina tistih, ki so se referenduma udeležili, zakon zavrnila," pravi Tomšič.
Predlagatelji referenduma po njegovi oceni res niso dosegli svojega cilja, a tudi vlada se ne more šteti za zmagovalca.
Pred tem referendumom ni bilo neke velike referendumske kampanje, tudi dogajanje na političnem prizorišču zadnji mesec je bilo tako, da se je referendum umaknil v ozadje, pravi Tomšič. Tudi pri zagovarjanju stališča za ali proti zakonu je bila SDS edina aktivna med strankami "pomladnega tabora", ugotavlja Tomšič. Tako se po njegovem mnenju neka močna fronta za zavrnitev zakona tokrat ni ustvarila.
Kampanja je bila po oceni Tomšiča neizrazita, volivci pa so se odločali predvsem na podlagi "splošnih preferenc". Strokovne razprave o odpiranju oz. zapiranju arhivov po mnenju Tomšiča niso pretirano vplivale. Večina pa je ocenila, da je ta tema tako nepomembna, da se ni vredno udeležiti referenduma.
Referenduma so se verjetno res udeležili volivci SDS v večji meri kot volivci drugih strank. A tudi velik del volilne baze SDS je tokrat očitno ostal doma, opozarja Tomšič.
Tomšič sicer na vprašanje, ali je nova referendumska ureditev s kvorumom za zavrnitev zakona ustrezna ali neustrezna, odgovarja, da je to stvar perspektive - s stališča predlagateljev referenduma se je izkazala za neustrezno, za vlado pa ustrezna. Po enem samem referendumu je to težko oceniti, pravi Tomšič, ki sicer pravi, da ni "nek zagovornik velikega omejevanja pravice do referenduma".
td/moz
