»Ali si na ministrstvu sploh predstavljajo, kako je učiti v razredu, kjer nekaj učencev uporablja star učbenik, torej tak, ki ni več skladen z učnim načrtom, in obenem nov, z učnim načrtom usklajen delovni zvezek, saj starih delovnih zvezkov praviloma ni več na voljo? Ob tem nekaj učencev premore 'nov', posodobljen učbenik, ki so ga kupili sami, in pripadajoč nov delovni zvezek, najde pa se tudi kdo, ki ima na klopi star učbenik in star delovni zvezek, ki sta med seboj usklajena, a sta oba zastarela. In učitelji naj v tej zmedi učimo?!«
Bojana Zorko, učiteljica matematike na OŠ Frana Roša v Celju, težko razume, da pristojno ministrstvo zaradi varčevalnih ukrepov že nekaj let dopušča takšno zmedo. In ne stori nič, da bi kaos na učbeniškem področju uredilo. Navsezadnje zakonodaja učitelje zavezuje, da poučujejo v skladu z veljavnimi učnimi načrti, ti pa zahtevajo tudi ustrezne učbenike. Zato je ministru Jerneju Pikalu skupaj s kolegi iz celjske regije napisala javno pismo, ki neposredno zadeva matematiko, posredno pa veliko večino predmetov. V njem so ministru še enkrat razložili, kar sicer dobro ve – da na večini osnovnih šol delo poteka po učbenikih, ki niso skladni z učnim načrtom – in ga pozvali k ukrepanju.
Novi učbeniki napolnili – skladišča
Prenovljene učne načrte so v osnovnih šolah začeli uvajati pred tremi leti, v šolskem letu 2011/2012. V njih so po zagotovilih zavoda za šolstvo posodobili vsebine, te tu in tam premaknili v nižji ali višji razred, drugače so opredelili standarde znanja in vključili nekatere vsebine, ki pomenijo premik k tako želeni medpredmetni povezanosti. Spremembe torej še malo niso bile le kozmetične. Založbe so seveda nemudoma poskrbele za nove, posodobljene učbenike in z njimi usklajene delovne zvezke. In tu se je zapletlo.
Da ne bi preveč obremenili staršev, je tedanje (Lukšičevo) ministrstvo šolam prepovedalo zamenjavati učbenike v učbeniških skladih, dokler je te še mogoče uporabljati (v praksi: dokler ne razpadejo). To pa pomeni, da v šolah ne smejo zamenjati celotnega paketa učbenikov, temveč le posamične uničene izvode. Šole imajo tako v praksi na voljo nekaj »starih« in nekaj »novih« učbenikov, vsi učenci pa morajo delati po »novih« delovnih zvezkih, saj se »starih« praviloma ne da več kupiti. Po mnenju celjskih učiteljev in učiteljic matematike je takšno stanje pedagoško nevzdržno pa tudi nezakonito.
»Učenci se bodo težko samostojno učili iz učbenika, v katerem sploh ni nekaterih vsebin, nalog ali denimo medpredmetnih povezav,« so poudarili v pismu. Ob tem so opozorili: »To se dogaja prav v času, ko pedagoško stroko skrbi, da učenci premalo berejo in ne znajo samostojno uporabljati učnega gradiva.« Ministra Pikala so pozvali, naj še pred prihodnjim šolskim letom šolam dovoli, da nabavijo prenovljene učbenike, in učiteljem povrne avtonomijo pri izbiri delovnih zvezkov, kajti »zdajšnje stanje napeljuje na misel, da nam šolska politika ne le odsvetuje, temveč celo tehnično onemogoča uporabo delovnih zvezkov«.
Na ministrstvu očitke o nezakonitem stanju zavračajo, češ da so stari učbeniki po pravilniku o potrjevanju učbenikov veljavni še štiri leta po objavi spremenjenih učnih načrtov, ta rok pa se izteče šele v prihodnjem šolskem letu (2015/2016). Izjema velja le za 25 učbenikov (pri biologiji, družbi, državljanski in domovinski vzgoji, naravoslovju in italijanščini kot drugem jeziku na narodno mešanem območju), za katere je pristojni strokovni svet ocenil, da jih ni več mogoče uporabiti, zato so jih lahko šole že zamenjale. Po mnenju šolske oblasti so zato učbeniki za preostale predmete »z manjšimi prilagoditvami« še veljavni in uporabni. Bojana Zorko se tem besedam le čudi. »Zelo bi bila vesela, če bi mi kdo povedal, kako naj izvedem 'prilagoditve', če pa lahko določene naloge in razlage dobim le v novem učbeniku, ki ga v šoli ne smemo kupiti. Naj te naloge skopiram in kršim zakon? Naj rečem učencem, naj jih prepišejo od sošolcev, ki imajo novi učbenik?! In kaj naj storim pri fiziki, kjer je del snovi iz 9. razreda po novem prenešen v 8. razred?!«
Založniški ovinki do žepov staršev
Na zmedo z učbeniki opozarjajo tudi nekateri ravnatelji. »Dogajanje okoli učbenikov je vzorčni primer za pri nas zelo razpaslo prakso: z ritjo podiramo, kar zgradimo z glavo. Učne načrte smo po letih pritoževanja nad zastarelostjo starih učbenikov naposled prenovili, zdaj pa učitelji prenovljenih učbenikov ne morejo uporabljati, če ne kršijo avtorskih pravic,« se jezi Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu. Prepričan je tudi, da ministrstvo pri dodeljevanju sredstev za nakupe knjig za učbeniške sklade ne uporablja enakih vatlov. »Naša šola, kjer s knjigami v skladu ravnamo zelo skrbno, od leta 2010 ni dobila nobenih sredstev za nakupe novih. Očitno smo 'ta pridni' kaznovani.« Andreja Zibelnik, ki na dolski šoli poučuje slovenščino in skrbi za učbeniški sklad, pa nam je povedala, kako se težavam zaradi neskladnosti učbenikov in delovnih zvezkov izognejo pri slovenščini. Učenci od 6. do 9. razreda pri jezikovnem pouku uporabljajo tako imenovani samostojni delovni zvezek, ki so ga naredili pri eni od založb (druge ji zdaj sledijo) in vključuje tudi učbeniške vsebine. Zato samostojnega učbenika sploh ne potrebujejo. Tak »učbeniški« delovni zvezek je seveda ustrezno dražji...
To pa ni edini ovinek čez neživljenjske predpise, ki so si ga izmislili pri založbah, ki se jim v skladiščih kopičijo neprodani novi učbeniki. Pri Založbi Rokus Klett so, na primer, šolam ponudili svojevrstno »pomoč«: njihov novi učbeniški komplet za pouk matematike od 6. do 9. razreda si lahko izposodijo. Uporabnina za eno leto znaša 25 odstotkov cene, kar pomeni, da šole učbenike v štirih letih odplačajo. Pogoj za to pa je, da se obvežejo, da bodo uporabljale tudi pripadajoče delovne zvezke... Po besedah direktorice Založbe Rokus Klett Maruše Kmet se je za to ponudbo pri njih doslej pozanimalo 22 šol, za obročni nakup pa se ni odločila še nobena. ri
