Med t. i. prometne podatke spadajo natančni podatki o klicih in lokacijah vseh mobilnih uporabnikov v Sloveniji. Zdaj razveljavljena določila zakona o elektronskih komunikacijah so telekomunikacijskim operaterjem nalagala, da podatke za namen pregona kaznivih dejanj hranijo za obdobje 14 mesecev.
Zaradi odločbe ustavnega sodišča bo obseg prometnih podatkov tako bistveno omejen. Kot so pojasnili za STA, zato na tožilstvu pričakujejo, da bodo obvezna hramba podatkov čim prej znova zakonsko urejena, "seveda v obsegu in pod pogoji, kot izhaja iz odločbe Sodišča EU in ustavnega sodišča".
O nadomestitvi omejitev še ni jasna
Na kakšen način bosta policija in tožilstvo v vmesnem času omejitve nadomestila, zaenkrat še ni jasno, saj se bodo po njihovih besedah glede pridobivanja in uporabe prometnih podatkov izrekla tudi pristojna sodišča. Šele nato bo mogoče dokončno oblikovati ustrezne rešitve.
Na tožilstvu sicer ocenjujejo, da odločba ustavnih sodnikov ne bo vplivala na uporabo že pridobljenih prometnih podatkov in na zakonitost postopkov, v katerih so bili ali bodo uporabljeni. "Ali in na kakšen način bi vprašanje veljavnosti na tej podlagi pridobljenih dokazov sploh lahko bilo predmet odločanja v postopkih za varstvo zakonitosti, pa v tem trenutku ni mogoče oceniti," so prepričani.
Za podatke prosili 1450-krat
Na vprašanje, kolikokrat so zahtevali prometne podatke, na tožilstvu odgovarjajo, da so podatki na voljo le za obdobje po 5. maju 2103, ko so uvedli nov elektronski sistem evidentiranja dela. "Zaradi drugačnega načina evidentiranja in vpisovanja s podatki za pretekla leta ne razpolagamo," so pojasnili.
Od takrat do danes, torej v enem letu in dveh mesecih, so pridobitev podatkov sodišču predlagali 1450-krat. "Če to številko primerjamo s številom zadev, ki jih državna tožilstva letno obravnavajo, se pokaže, da je bil ukrep, ki temelji na hrambi prometnih podatkov, uporabljen sorazmerno, in sicer le v približno 1,5 odstotka vseh zadev, praviloma pri obravnavanju težjih kaznivih dejanj," so poudarili.
