Papirnica Goričane bo do konca leta vložila tožbo proti Nadškofiji Ljubljana, če se ta ne bo pripravljena s papirnico oziroma njenim lastnikom in direktorjem Andražem Stegujem dogovoriti glede (domnevnega) dolga papirnice nadškofiji in večmilijonskih vlaganj v obnovo dvorca. Kot nam je povedal Stegu, je ta odločitev sestavni del nedavnega sporazuma z bankami (Družbo za upravljanje terjatev bank, Abanko in Gorenjsko banko) o reprogramiranju visokih posojil, s katerim so družbo z 220 zaposlenimi rešili pred stečajem. »Dovolj imam sprenevedanja in izmikanja odgovornih na nadškofiji. Pogodbe, ki smo jih sklenili, so jasne,« poudarja Stegu.
Ključi še vedno pri kardinalu
Ljubljanska nadškofija o svojih namenih z dvorcem molči. Še več, kaj se v resnici dogaja z njeno lastnino, niti ne ve prav dobro, saj se kljub večkratnim vabilom direktorja Steguja v prelepo obnovljenem dvorcu že dve leti ni oglasil noben predstavnik nadškofije. Nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres naj bi vabilo, tako pravi Stegu, celo izrecno zavrnil, češ da to ni njegova zadeva. Kardinal Franc Rode, ki naj bi po prvotnih dogovorih – in pogodbi – po upokojitvi prebival v vrhnjem, zanj obnovljenem delu, je 75-letnico sicer praznoval v gradu, kasneje pa je tudi on nanj pozabil – ali »pozabil«. Čeprav kompleta ključev po direktorjevih zagotovilih ni vrnil...
Ko v starinsko opremljeni dnevni sobi v prvem nadstropju bleščeče prenovljene graščine v kaminu z vgrajenim kardinalovim grbom zaplapola ogenj, se zdi, kot da se je čas ustavil pred stoletji. A pogled na skrbno negovani mladi sadovnjak v dolinici pod gradom in po meri izdelano stilno pohištvo priča o tem, da je sijoča notranjščina novejšega datuma. Prav prenova gradu, ki se je začela okoli leta 2002, pa je že nekaj let jabolko spora med papirnico oziroma njenim direktorjem in nadškofijo. Posredno je vpletena tudi v sodni spor med Stegujem oziroma papirnico in nadškofijo, ki se je prav v teh dneh znašel na prelomni točki...
Obnova stala 8,5 milijona evrov
Ljubljanska nadškofija, ki jo je do leta 2004 vodil nadškof Rode, je s Stegujem sklenila pogodbo, po kateri bi Papirnica Goričane z lastnimi sredstvi in sredstvi drugih donatorjev obnovila graščino, v zameno pa bi po obnovi lahko graščino kot najemnica tržila za protokolarne in reprezentančne namene. Glavni sogovorniki pri poslu so bili tedaj Stegu, direktor cerkvene gospodarske družbe Metropolitana Janez Celar in nadškof Rode. Rode je bil tudi tisti, ki je Andraža Steguja nagovoril k menedžerskemu odkupu zadolžene papirnice in predlagal obnovo gradu. Obnova je stekla okoli leta 2002, torej še preden je nadškofija pravnomočno postala lastnica dvorca, ki je bil pred prenovo ocenjen na okoli 1,5 milijona evrov.
V pogodbi, ki jo je za nadškofijo leta 2004 podpisal nadškof Rode, ki je bil obenem tudi predstavnik lastnikov (papirnico je obvladoval cerkveni Zvon 1), je bilo dogovorjeno, da se bo doba najema podaljšala za toliko, kolikor se bo povečal vložek v obnovo. Ker je ta, kot je pokazal elaborat, ki ga je lani naročila papirnica, stala 8,5 milijona evrov, Stegu zatrjuje, da bodo imeli dvorec v najemu vsaj 50 let. V aneks k pogodbi, podpisanem leta 2004, pa so še dodatno zapisali, da bo kar 427 kvadratnih metrov velike vrhnje prostore dosmrtno uporabljal Franc Rode, kar je bilo širši javnosti zamolčano vse do objave aneksa v Dnevniku.
Svetila iz Murana, garsonjere za goste
Prav ta dogovor je bil najbrž eden od pomembnejših razlogov za nadvse kakovostno prenovo. Projektanti (studio Kalamar) so v skladu s projektom, ki ga je potrdil sam Rode, uporabili najboljše materiale – marmor, hrastovino in podobno. Svetila so iz muranskega stekla – v spalnici, predvideni za nadškofa, se poleg lestenca lesketajo tudi nočne svetilke iz tega stekla. Jedilnico poleg prenovljenih štukatur in fresk krasi 85.000 evrov vredna svilena preproga. Poleg nadškofa naj bi v svojem delu (tako imenovanem belem apartmaju) bival nadškofov tajnik, v mansardi so poleg šestih eno- ali dvoposteljnih garsonjer na voljo tudi prostori za rekreacijo in savna. V kleti naj bi zgradili kuhinjo in garažo za 18 avtomobilov, a so ti načrti ostali neuresničeni.
Leta 2004 je kardinal odšel v Rim za prefekta, Andraž Stegu, ki je danes prepričan, da so ga na nadškofiji grdo zlorabili, pa je že ugotovil, da drugih sponzorjev ne bo. A leta 2004 je bilo prijateljstvo kljub temu še trdno: nadškofija je tudi zato Steguju za 2,65 milijona evrov prodala 10,96-odstotni delež v Papirnici Goričane; delnice je nadškofija kupila od Krekove banke. Stegu oziroma njegovo podjetje Papirus bi po pogodbi moral nadškofiji vračati po 265.000 evrov na leto. »V pogodbi res tako piše, a nadškofu Rodetu sem že tedaj povedal, da dolga ne bom mogel vračati, saj bo denar šel za obnovo gradu. Nadškofijski ekonom Peter Zakrajšek me je potolažil. 'Ti kar pozabi na ta dolg in obnavljaj dvorec, se bomo že zmenili,' mi je dejal. To mi je zadoščalo, verjel sem jim. Na srečo pa mi je revizorka tedaj svetovala, naj nadškofova zagotovila, da nadškofiji nisem nič dolžan, zapišem v (še eno) pogodbo. To sem tudi storil. Pogodbo hranim na varnem mestu.«
Škof Glavan naj bi dobil vabilo
Kako modro mu je svetovala, pravi, se je izkazalo čez sedem let. Nadškofija, ki jo je tedaj vodil nadškof Anton Stres, je namreč zoper Steguja leta 2012 vložila tožbo za vrnitev treh milijonov evrov dolga. Stegujevo dokazovanje, da je ta denar šel za obnovo dvorca, nadškofije ni zanimalo. Ker je zahteva za vračilo dolga prišla v hudih trenutkih za Goričane – stečaj je bil povsem realna možnost – je Stegu s prošnjo za posredovanje na nadškofiji januarja letos obiskal kardinala Franca Rodeta v palači Sv. Oficija v Rimu, a zgodilo se ni nič, sodni postopek je tekel dalje.
12. maja je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekala glavna obravnava, na kateri bi moral pričati tudi kardinal Rode in škof Andrej Glavan kot zakoniti zastopnik nadškofije. Kardinal Rode se je opravičil zaradi neodložljivih službenih obveznosti, škof Glavan ni poslal niti opravičila, čeprav je sodišče nedvoumno ugotovilo, da je bilo vabilo »tožeči stranki neposredno vročeno«. Poleg članov gospodarskega sveta nadškofije, ki o poslu niso odločali (čeprav bi po pravilih morali), je pričal tudi Stegu, ki je dokazoval, da je bil vložek papirnice v obnovo graščine le nekakšen avans za večmilijonsko vlaganje in da druga pogodba, ki jo je podpisal samo s kardinalom Rodetom, to dokazuje. Glavna obravnava se je končala s predlogom sodnice za mirovanje postopka, s čimer sta se obe strani strinjali. Tako naj bi lažje poiskali sporazumno rešitev. A štirje meseci, v katerih mora po zakonu ena od strani predlagati nadaljevanje, sicer se šteje, da je tožba umaknjena, so se iztekli – 12. septembra.
Poravnava v zraku
V vmesnem času so glede na dokumente, s katerimi razpolagamo, pravni zastopniki nadškofije prvi naredili korak k »morebitni poravnavi«. Steguju so junija predlagali, naj jim omogoči pregled celotne dokumentacije in ogled prenovljene graščine. Stegujevi odvetniki so jim julija odpisali, da se s predlogom strinjajo. Dodali so le, da bi želeli vnaprej vedeti, kdo bo na gradu dokumentacijo pregledal. Nadškofija na to ni več odgovorila. Ali to pomeni, da je odstopila od tožbe, je za zdaj mogoče le ugibati. »Težko razumem ravnanje nadškofije. Grad je njihova lastnina. Lahko bi prišli vsaj pogledat, kaj vse je bilo narejeno,« pravi Stegu, ki je prepričan, da bi bili na nadškofiji še najbolj veseli, če bi šla papirnica v stečaj. »Tako bi jim ostal obnovljeni dvorec in vse bi bilo v redu. Na našo srečo se ta scenarij ne bo uresničil.«
Dvorec Goričane ostaja tako še naprej bolj ali manj prazen in zaprt za širšo javnost. Samo za vzdrževanje in varovanje pa papirnica v skladu z določili pogodbe odšteje 60.000 evrov na leto. Kot kaže, bo tudi prelepa graščina na vrhu grička med Medvodami in Škofjo Loko počakala na novega nadškofa...
Ranka Ivelja, besedilo in fotografije
