Ob stranpoteh informatizacijskega projekta e-Zdravje je ministrstvo za zdravje proti neznanim storilcem podalo ovadbo na ljubljansko okrožno državno tožilstvo, enemu od zaposlenih pa so izrekli opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi šlo za vodjo sektorja e-Zdravja Jasmina Džaferovića, česar pa niso na ministrstvu včeraj ne potrdili ne zanikali. Dvomi o načrtovanju in deljenju poslov so projekt sicer spremljali že od začetkov, vmes se je zamenjalo že več ekip pri e-Zdravju, praktičnih rezultatov informatizacije pa je za zdaj bolj malo.
Kranjskogorski družinski zdravnik prof. dr. Janko Kersnik mora osem let po začetkih velikega nacionalnega projekta e-Zdravje recepte še vedno pisati po starem, na roke. Novosti se veseli, a za zdaj še niso oprijemljive. »V tovrstnih projektih se denar pogosto porablja brez smisla in s številnimi stranpotmi. Informatizacije zdravstva se v Sloveniji lotevamo, kot bi na jadralna letala montirali atomske bombe. Poleg tega tehnologija ne bo nič rešila, če za tem ni jasnega koncepta, kaj bi od nje radi,« opaža.
Izgubljali čas in denar
Tudi v blejskem zdravstvenem domu, kjer so e-Recept že od lanske pomladi uvajali pilotno, morajo še vedno pisati dvojno – v elektronskem sistemu in na roke. »Že zdaj je elektronski recept zdravnikom v pomoč, saj se jim takoj izpišejo vsa zdravila iz posamezne skupine in jih lažje primerjajo med seboj. Pripravljeni smo na nadaljevanje, a povezave z lekarnami še vedno ni,« je povedal direktor mag. Leopold Zonik. Prav tako morajo še vedno pisati tudi ročne kartoteke; elektronskih povezav s podatki iz bolnišnic ni. Zaostanki so pri e-Zdravju postali že nekaj običajnega, pravi Zonik, v minulih letih pa so lahko spremljali tako nerealne načrte kot zastoje, ki so sledili menjavam vodilnih pri projektu.
Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bodo do junija uvedli obvezno uporabo e-Recepta za vse zdravnike v osnovnem zdravstvu. Pogodbena vrednost vzpostavitve informacijske podpore pri tem znaša 1,6 milijona evrov. Ministrstvo je ta del informatizacije zdravstva (e-Recept) za skupno 2,2 milijona evrov konec leta 2012 oddalo konzorciju SRC Infonet in šestih partnerjev (Pronet, Hakl IT, Pharmaco, ComTrade, List in Nova vizija). Na podatke ministrstva, koliko denarja je bilo danes porabljenega za celotno e-Zdravje, še čakamo, glede na revizijsko poročilo računskega sodišča pa je projekt samo do konca leta 2012 stal vsaj 8,8 milijona evrov. Računsko sodišče je konec lanskega leta ugotovilo še, da celovitega pregleda nad izdatki na ministrstvu niso imeli, med drugim pa so plačevali za rešitve, ki jih na koncu niso uporabili. Poleg tega so za enaka ali podobna svetovanja plačevali več podjetjem, je pokazala revizija. Projekt je medtem izgubil slabih deset milijonov evropskih sredstev, ki so bila zanj predvidena.
Računsko sodišče je revidiralo obdobje od načrtovanja projekta dalje, od leta 2004 do lanske jeseni. V tem času so bili ministri za zdravje Dušan Keber, Andrej Bručan, Zofija Mazej Kukovič, Borut Miklavčič, Dorijan Marušič in Tomaž Gantar. Pred Džaferovićem, ki je slabe nastavke in sporne dele projekta v veliki meri podedoval (nekateri poznavalci zdravstva tako ocenjujejo, da je postal grešni kozel za napake dosedanjih ministrov oziroma vlad ter da so v njegovem času projekt vsaj pospešili), sta e-Zdravje vodili Mateja de Leonni Stanonik, ki je odstopila po le nekaj mesecih, in Smiljana Vončina Slavec.
Najhuje je, da ni rezultatov
»Pri tem projektu je bila odgovornost razporejena na več ljudi, zato ne moremo s prstom pokazati na posameznika. Morda bo tožilstvu v kombinaciji s policijo in Nacionalnim preiskovalnim uradom uspelo sestaviti kaj več,« je včeraj ugotavljal vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc. Na računskem sodišču porevizijske ukrepe ministrstva za zdravje pri e-Zdravju ocenjujejo kot le delno zadovoljive. Med drugim še vedno niso povsem jasni ocenjeni stroški projekta, so opozorili.
Kranjcu pa se zdi odsotnost rezultatov oziroma koristi za državljane še najhujša težava e-Zdravja. »Pisanje receptov na roko lahko v skrajnem primeru ogrozi življenje. Prav bi bilo tudi, da izvidov ne nosi poštar, dobro je prenašanje slik po elektronski poti... Tisto, kar bi projektu dalo pravo, uporabno vsebino, doslej žal še ni bilo opravljeno.«