Protikorupcijska komisija (KPK) je sporočila, da so na enem od javnih zavodov s področja šolstva sklenili sporni pogodbi in plačali verjetno fiktivne študentske napotnice. Po naših podatkih, ki smo jih preverili pri dveh neodvisnih virih, so se očitane nepravilnosti dogajale na Zavodu RS za šolstvo. KPK je prst uperila tudi v ministrstvo za izobraževanje, ki nad zavodom ni izvajalo ustreznega nadzora.
Skrivnostni tujec z bleščečo slovenščino
KPK ni mogla ugotoviti neposrednih kršitev protikorupcijske zakonodaje, vendar, kot so zapisali, »to ne pomeni, da kršitev na zavodu ni bilo«. V letih 2009 in 2010 je zavod sklenil pogodbo z osebo v tujini – po naših podatkih s tujcem iz Nizozemske –, ki je za zavod pripravila avtorska dela v skupni bruto vrednosti dobrih 75.000 evrov. Del sredstev je bil izplačan tudi iz evropskega socialnega sklada. Na komisiji so posumili, da oseba, ki jo imenujejo »oseba A«, ni bila edini prejemnik javnih sredstev in verjetno tudi ne (edini) izvajalec, saj je bilo gradivo pripravljeno v slovenščini pa tudi citirani viri so bili slovenski. Komisija je opozorila, da na podlagi več pogovorov z osebami, ki naj bi bile seznanjene z dogajanjem, ni bilo mogoče ugotoviti, kako je avtorsko delo res potekalo. Med drugim je ostalo nepojasnjeno, ali je tujec, ki ga nihče ni poznal, res tako dobro obvladal slovenščino in slovensko strokovno izrazoslovje. Za pojasnila smo poskušali dobiti nekdanjega direktorja zavoda za šolstvo Gregorja Mohorčiča, ki je danes na ministrstvu vršilec dolžnosti direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, vendar nam na ministrstvu stika z njim niso omogočili. »Da bi bilo lahko v projektih osebe A udeleženih več oseb, čeprav je v vseh dokumentih navedena zgolj ona sama, so na pogovoru navedli predstavniki zavoda in ministrstva,« navaja KPK. »Kdo je bil morebitni 'podizvajalec' ne vedo.« Ministrstvo je komisiji sicer odgovorilo, da to niti ni pomembno, saj je bil rezultat, torej strokovno gradivo, navsezadnje dosežen.
Drugo sporno ravnanje na zavodu je KPK ugotovila na podlagi študentskih napotnic iz leta 2006. Tedaj je neimenovani študent za zavod opravil nenavadno veliko število ur »dela na računalniku«. V povprečju, so izračunali na KPK, je študent tri mesece delal 13,5 ure na delovni dan. V začetnem obdobju je delal celo šest dni po šestnajst ur in pol na dan, tudi v soboto oziroma nedeljo. Vsakokrat je oddal identično poročilo o delu, skupno pa je zaslužil dobrih 3700 evrov. »Komisija na podlagi teh dejstev upravičeno dvomi o dejansko opravljenem delu navedene osebe in o upravičenosti izplačil,« so zapisali.
Opozarjalo že računsko sodišče
Na ministrstvu za izobraževanje se do očitkov včeraj niso opredelili in na več naših vprašanj niso odgovorili, saj da ministrica Stanislava Setnikar Cankar ni imela dovolj časa za seznanitev z zadevo.
KPK je še navedla, da je »nekdaj odgovorna oseba za področje, kamor sta spadala tudi projekta osebe A, na pogovoru z uslužbencem komisije povedala, da sama ni bila dovolj skrbna pri nadzoru«, »da besede transparentnost (na ministrsrtvu, op. p.) takrat sploh niso poznali« ter da »so bili večkrat 'od zgoraj' vsiljeni projekti ministrstva izpeljani prav prek zavoda«.
Nekdanji minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je šolsko ministrstvo vodil v letih 2009 in 2010, je za Dnevnik dejal, da se ministrstvo kot politični organ v delovanje zavodov ni vtikalo, saj so za to pristojni sveti zavodov. Dejal je še, da je za nadzor finančnega poslovanja zavodov pristojno računsko sodišče. To pa je, kot navaja KPK, ministrstvo že opozorilo na »odsotnost nadzora« nad zavodi.
