Po petih letih še vedno pri 900 evrih
Če bo vlada predlagala dodatno nižanje plač v javnem sektorju, sindikatov po besedah Štruklja na pogajanja ne bo. »Se bo pa s tem sprožil proces zaostrovanja in konflikta,« je dejal. Če je prav razumel nekatere signale v zadnjih dneh, tudi tiste, ki jih je dajal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, naj bi vlada prišla na pogajanja z zadnjim predlogom prejšnje vlade, ki ni posegal v plače. »Če bo temu res tako, potem se je mogoče pogajati, vendar ne tudi dogovoriti na tej ravni,« pravi.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja in Sviz po besedah Štruklja sicer zahtevata, da se po petih letih sprostijo napredovanja v strokovni naziv in napredovanja v plačne razrede. »To je nekaj, kar je treba nujno narediti, če ne želimo popolnoma uničiti motivacije mladih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki delajo v javnem sektorju,« je poudaril. Nedopustno je namreč, pravi Štrukelj, da je profesorica, ki je začela delati pred petimi leti, še vedno na prvi plači 900 ali 950 evrov neto, ker napredovanja niso mogoča.
Kombinacija različnih ukrepov
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da tako velikih zahtev, kot izhajajo iz javnofinančnih težav države, enostavno ni mogoče razrešiti le s sistemom zniževanja plač, ki da so v javnem sektorju že tako relativno nizke. Vladna stran bo pripravila kombinacijo različnih ukrepov, ki bodo smiselna celota, je napovedal Koprivnikar. O zaposlenih v javnem sektorju je dejal, da se število teh vedno lahko spreminja, a je odvisno od tega, katere funkcije država dejansko izvaja, katere pa naroča pri zunanjih izvajalcih. Tukaj so rezerve, je znova poudaril minister in najverjetnejši novi vodja vladnih pogajalcev.
»Če gledamo število zaposlenih v obstoječih funkcijah, ga lahko še nekoliko znižamo z bolj optimalno organizacijo, ampak po drugi strani pa tudi naš interes ni zmanjševati števila zaposlenih v času, ko potrebujemo delovna mesta. Treba je poiskati naloge, ki jih pa z dodatnimi zaposlenimi mogoče lahko izvajamo,« je pristavil.
