Čedalje daljša življenjska doba, vse nižje pokojnine in obubožana pokojninska blagajna zahtevajo, da delamo dlje, tudi po 65. letu. Da bi to dosegli, pa bo treba starejšim delavcem zagotoviti ustrezne delovne pogoje.
Mednarodna raziskava Meet Change, ki je bila izvedena lani na Madžarskem, v Bolgariji in Sloveniji, ugotavlja, da se pri nas temu problemu še zdaleč ne posvečamo dovolj. Kar 42 odstotkov podjetij je namreč odgovorilo, da za prilagoditev starajoči delovni sili ne naredijo ničesar; da njihovo podjetje primerno skrbi za starejše delavce, pa menita le dva od desetih zaposlenih, starejših od 55 let. Številni so prepričani, da se jih v podjetjih ne spoštuje dovolj, prav vsi intervjuvanci iz Slovenije pa so tudi odgovorili, da njihovo podjetje ne zagotavlja prenosa znanj in izkušenj na mlajše delavce. Odgovori v Bolgariji in na Madžarskem so bili v tej točki precej bolj spodbudni.
Za starejše delavce »srebrni trak«
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravi, da na probleme starejših zaposlenih opozarjajo že vrsto let. »Dejstvo je, da se premalo vlaga v obnavljanje znanj, kompetenc in veščin, v ergonomijo delovnih mest in v prenose znanj med generacijami. Če te tri razloge povežeš, prideš v slepo ulico,« ugotavlja Lukič. Glavna odgovornost za sedanje porazno stanje je po njegovem na podjetjih. »Država daje spodbude za usposabljanja in izobraževanja, ki pa niso porabljene. Mnogo delodajalcev se izgovarja, da za to nimajo časa, a če ne vlagaš v zaposlene, nimaš znanja, brez znanja nimaš trgov in kar na enkrat te ni več.«
Grit Ackermann, direktorica projektne pisarne na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), priznava, da se podjetja v Sloveniji, predvsem mala in srednja, ne zavedajo staranja delovne sile, prav tako pa jim primanjkuje znanja, kako zadržati starejše zaposlene in podaljšati njihovo delovno aktivnost. »Zahodne države so bistveno prej kot mi dvignile starostno mejo za upokojitev, pred nami pa so tudi glede ozaveščenosti in menedžmenta staranja.«
Kot primer dobre prakse navaja proizvajalca avtomobilov v Nemčiji, ki je uvedel delo za enim tekočim trakom samo z delavci, starejšimi od 45 let. »Ta trak teče bolj počasi kot drugi, zato imajo delavci več časa, da opravijo svoje delo. Na tej liniji sestavljajo le avtomobile višjega oziroma najvišjega razreda, ki so individualno prilagojeni željam kupcev, zato potrebujejo delavce z več izkušnjami in spretnostmi – te pa imajo prav starejši delavci. Ker ima večina delavcev na tem traku bele (srebrne) lase, mu pravijo »silver line (srebrni trak).«
Ackermannova podjetjem svetuje, da se generalno in sistematično lotijo prilagajanja na demografske sprememb, ki zahtevajo prilagajanje delovnih pogojev, ustrezne oblike motiviranja starejših, večjo skrb za zdravje in vseživljenjsko učenje. Država mora po njenem še bolj podpirati programe usposabljanj in izobraževanj, pri čemer kot dober primer omenja subvencije za mentorske sheme, ki jih ponuja sklad za razvoj kadrov. Sklad namreč podjetjem ponuja nadomestilo za mentorjevo odsotnost z dela za čas, ki ga nameni uvajanju novozaposlenega delavca.
Odgovornost je tudi na delavcih
Poleg odgovornosti države in podjetij pa Ackermannova meni, da morajo za svojo zaposljivost in konkurenčnost poskrbeti tudi sami delavci. »Ne moremo samo pričakovati, da za nas skrbijo drugi,« opozarja. Omenjena raziskava namreč kaže, da delodajalci pri starejših delavcih sicer cenijo njihovo znanje in socialne kompetence, po drugi strani pa ugotavljajo, da se težko prilagodijo spremembam v delovnem okolju, da ne morejo slediti vse hitrejšemu tempu dela, da jih je teže motivirati. Da si starejši zaposleni ne želijo spremeniti delovnega okolja, je potrdila tudi raziskava. Kot razlog so delavci navedli zadovoljstvo s trenutnim delom in delovnim okoljem, kar je zanje tudi glavni motiv za dodatno izobraževanje.
V vseh treh prej omenjenih državah kot najbolj pogost razlog za premestitev na drugo delovno mesto navajajo zdravstvene težave delavcev, pri čemer pa Slovenija s kar 57 odstotki izrazito izstopa; v Bolgariji in na Madžarskem je slabo zdravje razlog za premestitev v manj kot tretjini primerov. Delodajalci v Sloveniji imajo poleg tega tudi največ težav s premeščanjem starejših delavcev na ustrezno delovno mesto, ki odgovarja zdravstvenemu stanju delavca ter njihovim fizičnim in intelektualnim sposobnostim.
Število starejših delavcev se povečuje
Velika večina podjetij za starejše zaposlene ne organizira posebnih izobraževanj, saj menijo, da ločevanje med delavci ne bi dobro vplivalo na kolektiv. To velja tudi za Krko, kjer pravijo, da njihovo delo od nekdaj temelji na medgeneracijskem sodelovanju, »ki je prežeto z vsakodnevnim prenašanjem izkušenj starejših na mlajše in posredovanjem novih znanj od mladih k starejšim«. V podjetju je petina zaposlenih starejših od 50 let, delo, ki ga opravljajo, pa v primerih, ko gre za zdravstvene razloge, tudi prilagajajo.
V Gorenju opozarjajo, da se zlasti v delovno intenzivnih panogah starost delavcev v povezavi s fizično zahtevnimi deli kaže v povečani bolniški odsotnosti, višje pa je tudi število zaposlenih s statusom invalida. Delavcev, starejših od 55 let, je v velenjskem delu Gorenja skoraj 10 odstotkov, medtem ko je pred desetimi leti ta delež znašal le tri odstotke.
Ker se zavedajo problematike, ki jo s sabo prinaša čedalje višja povprečna starost zaposlenih, izvajajo različne aktivnosti. V okviru projekta Ergonomija skrbijo za tehnološke posodobitve, s katerimi izboljšujejo pogoje dela predvsem v proizvodnih programih. Delavcem omogočajo tudi udeležbo na preventivnem odmoru, kjer imajo na podlagi zdravniškega pregleda predpisane različne terapije. Prav tako je zaživel projekt Zdrav (je) za uspeh, v okviru katerega izvajajo sistematične aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega ter duševnega zdravja sodelavcev ter povečujejo ozaveščenost zaposlenih v skrbi za lastno zdravje. Ker se bo trend staranja zaposlenih nadaljeval tudi v prihodnjih letih, pričakujejo, da bo tudi država pomagala s sofinanciranjem takšnih in podobnih projektov, ki bodo podjetjem vsaj delno omogočala ustvarjanje primernega delovnega okolja za starejše delavce.
