Država je po večletnem pravnem boju s pritožniki leta 2007 sprejela zakon, ki je omogočil izplačilo odškodnin vsem tistim, ki so bili v obdobju med letoma 1979 in 1994 prisiljeni vložiti svoj denar za pridobitev telefonskega priključka. Za postopek vračanja denarja je zakon pooblastil občine, denar pa je zagotovila slovenska odškodninska družba (Sod). Haloški občini Videm je pripadel za ta namen poldrugi milijon evrov.
Ta denar je očitno premamil župana Friderika Bračiča in njegove sodelavce, ki so bdeli nad razdelitvijo. V občinski komisiji za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so sedeli: Ivan Pernek, Darinka Ratajc, Darinka Jagarinec in Stanko Simonič.
Sum, da so se v haloški občini Videm dogajale nezakonitosti, je protikorupcijski komisiji naznanil anonimni prijavitelj. Komisija se je lotila pregleda denarnih tokov med občino in županom ter člani občinske komisije.
Župan na vrhu seznama
Ko so pregledali spisek vseh 500 prejemnikov, so ugotovili, da je župan pridobil največji skupni znesek, in sicer je prejel 13-krat po 2038,25 evra. Na vrhu seznama prejemnikov so bili še omenjeni člani komisije in družinski člani nekdanje direktorice občinske uprave. Denarni tokovi so razkrili, da se je denar stekal tudi na račun sorodnika tedanje direktorice občinske uprave Darinke Ratajc, ki je bil v času gradnje telefonije (med letoma 1979 in 1994) na področju nekdanje krajevne skupnosti obravnavane občine še nerojen oziroma star največ 13 let.
Na občini so bržkone skušali zabrisati sled teh nakazil, saj so ob teh izplačilih v občinskih evidencah navedli neka druga imena. Družina tedanje direktorice občinske uprave je tako skupno prejela 54.809 evrov, kar je 12-krat več, kot je dobilo približno 500 videmskih »slehernikov«.
Podobno metodo nakazovanja so domnevni priskledniki uporabili tudi v primeru druge članice komisije. Na račun njenega sorodnika se je steklo 11-krat po 2038,25 evra. V komisiji so zaradi tega utemeljeno posumili, da so župan in člani komisije zlorabili svoj položaj ter sebi in svojim družinskim članom omogočili znatno premoženjsko korist.
Na občini so se sprva izognili pojasnilom o teh nakazilih, kasneje pa so zatrdili, da je bila lokalna skupnost posrednica vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje med Sodom in vlagatelji. Kdo so bili ti vlagatelji, niso razkrili, ker so na občini vso dokumentacijo uničili že čez dve leti, čeprav bi jo morali hraniti vsaj pet let.
»Obstaja logičen dvom o tem, da so prav navedene osebe kot upravičenci za vračilo v toliko večjem obsegu vlagale v gradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja kot drugih 500 fizičnih oseb,« je zapisala komisija, ki ji predseduje Boris Štefanec.
Izgovarja se na površnost
Obravnavana peterica v svojih odgovorih komisiji ni zmogla prepričljivo utemeljiti, zakaj so bili prav oni upravičeni do nadpovprečno visokih vračil.
Darinka Jagarinec je zatrdila, da je na občini zmeraj delala pošteno. Denar ji je pripadal tudi na podlagi nadur, ki jih je nekoč oddelala na občini. Zamenjavo imen v občinskih evidencah je utemeljevala s površnostjo, češ da se je ta napaka zgodila nehote, »nikakor pa ne za kakršno koli prikrivanje«. To, da so denar nakazovali na račune sorodnikov upravičencev, pa se ji ni zdelo sporno.
Ratajčeva je zapisala, da je bila upravičena do denarja zaradi njenih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Stanko Simonič je ocenil, da je s poravnavo prejel manj denarja, kot ga je vložil v gradnjo telefonskega priključka. Ivan Pernek je smatral, da mu je pripadalo delno plačilo za to, kar je v preteklosti prostovoljno storil za občino, v kateri je nekoč bil pobudnik za gradnjo telefonije.
Tudi Friderik Bračič, župan občine Videm, ki je bil letos ponovno izvoljen že v prvem krogu lokalnih volitev, je komisiji zatrdil, da ni prejel neupravičenih sredstev. Pravi, da je v telefonijo vložil 29.420 evrov, v razvoj celotne občine pa je po njegovi oceni investiral vsaj 600.000 evrov. Na Dnevnikova vprašanja včeraj ni želel odgovarjati.
