Šesti člen omenjene konvencije navaja, da ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumen roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Grubar je po pisanju časnika prepričan, da so bile Kanglerju te pravice kršene.
Globoko konflikti z Žirovnikom
Kangler je bil med letoma 1996 in 2006 poslanec v državnem zboru, v tem času pa je bil tudi član parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. Takrat je bil namestnik direktorja Sove Janez Žirovnik, na sejah komisije pa so se med obema večkrat pojavili ostri in globoki konflikti.
Ko je bil Kangler leta 2006 izvoljen za mariborskega župana, je Žirovnik postal sodnik na mariborskem okrožnem sodišču, kot piše Grubar v zahtevi za začasno odredbo, pa je slednji le 50 dni za tem, ko je Kangler nastopil župansko funkcijo, kot preiskovalni sodnik podpisal odredbo policistom o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov, med drugim tudi prisluškovanja, piše Večer.
Dvom v nepristranskost sojenja
Kot še dodaja časnik, naj bi Žirovnik pozneje še v vsaj šestih primerih odobril zaseg dokumentov in prisluškovanje zoper Kanglerja, na podlagi pridobljenih dokazov pa je bil Kangler pravnomočno obsojen na sedem mesecev zapora v primeru nezakonito dodeljenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Zaradi omenjenih okoliščin po mnenju odvetnika Grubarja obstaja dvom v nepristranskost sojenja.
Če evropsko sodišče izda omenjeno odločbo - o tem mora odločiti v treh mesecih -, bo to predvsem priporočilo slovenskemu ustavnemu sodišču, kjer je v tem trenutku že Kanglerjeva pobuda za oceno ustavnosti sodbe mariborskega sodišča. Ob uspehu v Strasbourgu bo postavljen pod vprašaj marsikateri postopek zoper nekdanjega mariborskega župana, še piše Večer.
